Tožilka Barbara Milič Rožman je predlagala tudi odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi in odvzem Goršetovih starodobnikov. Prav tako je Milič Rožmanova sodnemu senatu za Goršeta predlagala še podaljšanje zavarovanja premoženja in podaljšanje pripora.
V stečajnem postopku Hidra naj bi s prenakazili z enega računa na drugega za skoraj 2,4 milijona evrov oškodovali upnike družbe.
Tožilka trdi tudi, da je šlo pri odkupu terjatev Hidra Koper s strani družbe Ofis za protipravno pridobitev premoženjske koristi. Da je šlo v tem primeru za navezo med Goršetom ter Polono Kuhar in Stajko Skrbinšek, ki sta krivdo priznali, po njenih besedah dokazuje tudi vsebina dokumentov, ki so jih našli v računalniku Kuharjeve.
Gorše se je zavedal dvojne vloge, ko je kot stečajni upravitelj Hidra hkrati odkupoval terjatve podjetja, zato je svojo sled zakril prek drugih, je pa sam zagotovil večino od dobrih 300.000 evrov, kolikor je Ofis skupno izplačal za odkupe terjatev, je še navedla tožilka.
Goršetova soproga Barbara in Vlado Petek sta po prepričanju tožilke kriva pomoči pri več kaznivih dejanjih.
Za pomoč pri kaznivih dejanjih je tožilka za Barbaro Gorše in Vlada Petka predlagala enotno kazen petih let zapora, za RudolfaTrčka pa leto dni zapora. Za vse tri je tožilka prav tako predlagala tudi denarne kazni.
Goršetova soproga Barbara in Vlado Petek sta po prepričanju tožilke kriva pomoči pri več kaznivih dejanjih. Barbara Gorše je dovolila, da se izvedejo nakazila na njeno družbo, ki pa je služila zgolj kot kulisa za Goršetove transakcije. Podobno pa je ravnal tudi Petek, pri čemer sta oba soobtožena vedela, da se želi Gorše oddaljiti od svojih ravnanj v stečajnih postopkih.
Tudi Trček je po besedah Milič Rožmanove vedel, da se z njegovo bančno kartico izvajajo določene transakcije in da sodeluje pri protipravnem ravnanju. Na ta način je Trček pomagal pri zakrivanju nelegalne poti Goršetovega denarja.
