»Slovenija je res mogoče izgledala kot letalo, ki je letelo proti tlom, a smo uspeli letalo tik pred tlemi stabilizirati in ga obrniti nazaj v pravo smer,« je pred časom ob prvi obletnici vlade dejala njena predsednica Alenka Bratušek. A koliko so za ta obrat plačali davkoplačevalci in kaj so dobili v zameno? Državljani tega obrata ne doživljajo. V uredništvo smo dobili vrsto klicev razočaranih državljanov, ki so bentili nad stanjem v deželi na sočni strani Alp.
Glavna prioriteta vlade je bil preteklo leto davek na nepremičnine. Tako je država za izpeljavo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnim, ki je bil osnova za izdelavo informativnega izračuna o tem, koliko davka bi plačali, potrošila 20 milijonov evrov. Še dober milijon evrov, točneje 1,35 milijona evrov je šlo za izdelavo informativnih izračunov, so potrdili na Geodetski upravi Republike Slovenije. Vse to znese 21.227 povprečnih slovenskih neto plač. A glej ga, zlomka. Ustavno sodišče je pred dobrim tednom dni zakon o množičnem vrednotenju nepremičnim kot zakon o davku na nepremičnine razveljavilo. »Lastnina državljanov in pravnih oseb ni bankomat, iz katerega bi lahko država poljubno dvigala denarne zneske za svoje takšne ali drugačne potrebe, vse do limita prekomernosti,« je v svojem pritrdilnem ločenem mnenju zapisal ustavni sodnik Jan Zobec. Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič je ob tem še dodal, da davek na nepremičnine ni bil »domišljen, dodelan in dorečen«. In puf, denar je izpuhtel, odgovarjal pa, kot kaže, ne bo nihče. Država je tako ostala brez pričakovanih 200 milijonov evrov dohodkov.
Seveda to ni bilo edino vladno trošenje. Decembra lani, da je bilo praznično vzdušje čim bolj veselo, je državljane po žepih udarilo reševanje bank, ki so zaradi nerazumnih poslovnih potez in izkoriščanja politike zašle globoko v rdeče številke. Vlada se je odločila za nadzorovano likvidacijo Factor banke in Probanke, reševanju treh preostalih bank, NLB, NKBM in Abanke pa je država namenila malo več kot 3 milijarde evrov. Še pred tem je poleti leta 2013 NLB dokapitalizirala v višini 367,3 milijona davkoplačevalskih evrov. Slovenske banke so kot sod brez dna, so si bili takrat enotni finančni analitiki in tej oceni je pritrdila večina državljanov.
Mnogi državljani se sprašujejo, zakaj država denarja za reševanje bank ni raje namenila gospodarstvu in ljudem, ki denar potrebujejo.
Še en sektor, kjer zdajšnji oblasti ni uspelo storiti veliko, je zdravstvo. O tem, da je korupcija največji problem našega zdravstva, že leta čivkajo vrabci na veji. Pozno jeseni je javnost in tudi predsednico vlade Alenko Bratušek presenetil nenaden odstop zdravstvenega ministra Gantarja, vlada pa je kar dva meseca iskala njegovega naslednika. Slovensko zdravstvo je namreč padlo v tako globoko krizo, da je junaka, ki bi si upal sesti na ta vroči stol, izredno težko najti. Da je tako, je prepričan tudi priznan kirurg in borec za javno zdravstvo Erik Brecelj, ki obenem opozarja, da slovensko zdravstvo tone, ker si sprememb v resnici sploh ne želimo. Naposled je sredi februarja na ministrski stolček sedla Alenka Trop Skaza. Njena avantura pa se je hitro končala. Odstopila je po enem mesecu, a spomin nanjo bo na ministrstvu za zdravje ostal za vse večne čase, saj bo ob slikah preteklih ministrov visela tudi njena.
Veliko bolj kot njen odstop je javnost razburila ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije, da je manjša skupina zaposlenih v javnem zdravstvu, ki obenem dela s koncesijo, od leta 2004 do 2012 prijavila za 151,1 milijona evrov bruto dohodkov iz dodatnega dela. Na drugi strani pa se Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije koplje v rdečih številkah, direktor Samo Fakin je namreč za letos napovedal primanjkljaj v višini dobrih 55 milijonov evrov. In račun bo seveda plačala država oziroma mi – državljani. Ker so proračunski dohodki iz leta v leto nižji, vladi oziroma ministrstvu za finance ne preostane drugega kot zadolževanje na mednarodnih finančnih trgih. Pred nekaj dnevi, 1. aprila, se je namreč država zadolžila za 2 milijardi evrov, kar pomeni, da je zadolženost Slovenije glede na bruto družbeni proizvod (BDP) dosegla vrtoglavih 80 odstotkov. Vsak slovenski državljan na svojih plečih tako nosi dobrih 12.300 evrov dolga. Še konec leta 2007, ko je v Slovenijo prišla huda finančna in gospodarska kriza, je bila država zadolžena za pičlih 20 odstotkov BDP.
Za konec ne smemo mimo afere okoli novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Za razliko od prejšnjih te ni zakuhala aktualna vlada, temveč kar sam predsednik republike Borut Pahor, ki je predsednika komisije iskal kar nekaj mesecev. A ko ga je vendarle našel, se je nanj vsul plaz kritik in pozivov k odstopu. Izkazalo se je namreč, da je bil Štefanec še dan pred imenovanjem član največje koalicijske stranke, Pozitivne Slovenije. Štefanec pred kritikami ni klonil, burno se je zoperstavil hudi nevihti, ki so jo povzročili opozicijski poslanci, in pretekli teden sedel na predsedniški stol. Tako se mu bo mesečno osebni račun obogatil za 3.600 evrov bruto. Sicer pa do nadaljnjega ne bo imel veliko dela. Senat je namreč nepopoln in tako nesklepčen. Srečno, Slovenija.
