Möderndorfer je bil za letošnjo nagrado Slavka Gruma nominiran za kar dve besedili, prestižna nagrada pa mu je pripadla za družbeno satiro in črno komedijo z naslovom Evropa, ki po oceni strokovne žirije "pronicljivo, duhovito in dramaturško dovršeno tematizira vrsto družbenih vprašanj, med katerimi zagotovo izstopa eksistencialno brezizhodna usoda mlade generacije".
Žirija, ki jo je vodil Matej Bogataj, sestavljali pa še Darja Dominkuš, Vesna Jevnikar, Marko Sosič in Renata Vidić, je dramski tekst Evropa izbrala izmed 26 besedili, ki so prišla na razpis, ter še treh, ki so bila za nagrado nominirana lani. V konkurenco za nagrado so se uvrstili štiri besedila, poleg Möderndorferjeve Evrope in njegovega Malega nočnega kvarteta še Pavla nad prepadom Andreja E. Skubica ter Tisočdevetstoenainosemdeset Simone Semenič.
Dialogi Evrope so dovršeni, dejanje nepredvidljivo in intrigantno. Karakterji so izdelani, mnogi med njimi so tudi jasno prepoznavni liki - arhetipi - iz zakladnice naše kolektivne in literarno- dramske zavesti, a seveda povsem na novo in učinkovito koncipirani. V skladu z ljudožerskim časom pač, je v obrazložitvi končnega izbira zapisala žirija.
Kot je dejal Möderndorfer, se mu kot dramatiku zdi nujno spregovoriti o eksistencialni brezizhodnosti mlade generacije. "Dramatika, če seveda zaživi na gledališkem odru, ima najboljši in najbolj živi stik s svetom. Zato pisanje dram razumem kot izražanje kritičnih stališč o družbenem trenutku, ki ga živimo. In danes živimo življenje, ki nikakor ni naklonjeno mladim generacijam," je poudaril.
Na festivalu se je v 11 dneh zvrstilo 16 predstav in vrsta spremljevalnih dogodkov. Skupaj so našteli več kot 3000 obiskovalcev. Za prihodnji teden slovenske drame Drnovščkova načrtuje spremembo pravilnika, da se bodo za Šeligovo nagrado lahko potegovale tudi predstave tujih gledališč, ki temeljijo na slovenskih tekstih. Eden izmed namenov festivala je namreč promovirati slovensko dramatiko tudi v tujini.
Grumova nagrada je po Möderndorferjevih besedah največje priznanje za pisanje dramatike. Njegove igre so bile že mnogokrat nominirane za to nagrado, leta 2012 jo je njegova drama Vaje iz tesnobe tudi prejela. Kot je prepričan, je bilo veliko dobre slovenske dramatike napisane tudi zaradi Tedna slovenske drame in Grumove nagrade, ki se v okviru festivala podeljuje od leta 1979.
Od leta 2012 Prešernovo gledališče Kranj podeljuje tudi nagrado za mladega dramatika, za katero lahko konkurirajo nova slovenska dramska besedila avtorjev, starih do 30 let. Za nagrado je letos na natečaj prispelo sedem besedil, žirija pa je nagrado za mladega dramatika podelila Tjaši Mislej za dramsko besedilo Panj. Kot je povedala nagrajenka, je to njena prva pomembnejša nagrada in hkrati lepa spodbuda in potrditev, da je njeno delo kakovostno.
Na festivalu slovenske dramatike so nocoj podelili tudi nagrado za najboljšo predstavo po oceni občinstva. Gledalci so največ točk namenili avtorskemu projektu Robinson v režiji Jake Andreja Vojevca in izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Strokovno žirijo, ki so jo sestavljali Alja Predan, Milivoje Mladenović in Matic Kocijančič, pa je med osmimi tekmovalnimi predstavami najbolj prepričal avtorski projekt o izbrisanih 25.671 režiserja Oliverja Frljića v izvedbi domačega, Prešernovega gledališča.
Kot je poudarila žirija, gre za drzno, angažirano delo, ki spretno operira s sodobnimi gledališkimi orodji interaktivnosti, dokumentarnosti in fluidnosti igralske identitete. Direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček pa je izpostavila, da je nagrada priznanje za kakovost dela in usmeritev njihovega gledališča.
Žiranti za Šeligovo nagrado, so spomnili tudi, da je tekmovalni program 44. tedna slovenske drame ponudil vpogled v izjemno širok spekter domače gledališke produkcije, tako v zvrstnem kot v idejnem in estetsko-uprizoritvenem smislu.
