Referendum bo potekal 4. maja in ne skupaj z evropskimi volitvami 25. maja. Stroški dvakratnega obiska volišč bodo katastrofalni, kar pa poslancev očitno ne skrbi, še več, včerajšnja seja državnega zbora je na trenutke spominjala na risanko Lolek in Bolek.
Prva dama pobude za referendum o arhivih je Eva Irgl, ki je že od samega začetka stala na prvi bojni črti in branila stališča SDS proti drugim političnim strankam, ki referendumu nasprotujejo. Steklo je zbiranje podpisov državljank in državljanov in najlepši poslanki je uspelo tudi to. Zbrali so jih nekaj več kot 46 tisoč in s tem zadostili zakonskim zahtevam. A zdaj se je zadeva zapletla pri določitvi datuma, kdaj bi referendum lahko potekal. Želja stranke SDS je bila, da bi potekal skupaj z evropskimi volitvami, kar pa očitno ni pogodu nasprotni strani. Razlog, zakaj eni in drugi vztrajajo vsak na svojem bregu, pa najverjetneje tiči v volivcih. Stranki SDS so v preteklosti že večkrat očitali, da referendum izrablja za mobilizacijo volivcev. Po kuloarjih so namreč zaokrožile informacije, da je SDS računal na to, da bi se referenduma o arhivih, če bi ta potekal hkrati z evropskimi volitvami, udeležilo večje število volivcev, ki bi kandidatom SDS namenili največ glasov. Poleg tega mora na referendumu proti zakonu o arhivih, da bi ta padel, glasovati vsaj petina vseh volivcev, kar je 350 tisoč državljank in državljanov, kar pa je vprašljivo ob dejstvu, da 4. maj spada v sklop prvomajskih praznikov in da je kar nekaj Slovencev takrat na dopustu.
Boj za glasove pa je včeraj v DZ dobil popolnoma novo podobo, na trenutke je spominjal celo na risanko Lolek in Bolek. In sicer, poslanka Eva Irgl je kot predstavnica volivk in volivcev vložila zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma, nato pa je še kot poslanka podala predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma, po katerem bi referendum izvedli skupaj z evropskimi volitvami. A na odboru za kulturo, kjer so odlok obravnavali, so bili mnenja, da Eva Irgl v tem primeru ne more nastopati kot poslanka (le poslanci lahko namreč podajo odloke), saj nastopa že kot predstavnica volivk in volivcev, torej navadna državljanka, in so tako odlok zavrnili. To pa je seveda razneslo vreli lonec poslancev SDS. Sledila je predstavitev stališč poslanskih skupin, kjer je stališče SDS predstavila Irglova; ta je bila s strani predsednika DZ Janka Vebra opozorjena, da ne sme razpravljati o vsebini zakona, temveč o odloku o razpisu referenduma, a je nadaljevala v svojem slogu, kar jo je stalo nadaljnje razlage.
Veber ji je namreč izklopil mikrofon. Pa tudi potem je Irglova nadaljevala razlago, kar ob izključenem mikrofonu. Veber jo je znova prekinil in njeno nadaljevanje vzel kot ugovor njegovi odločitvi, zato je tega dal na glasovanje državnemu zboru; ta ga je z 41 glasovi proti 11 zavrnil in Irglova je morala tiho sesti nazaj za svojo mizo. A poslanke in poslanci so na koncu le prišli do glasovanja in izglasovali, da bomo maja na volišča šli dvakrat. Prvič bomo glasovali 4. maja, in sicer o arhivih, drugič pa 25. maja, ko bomo volili evropske poslance. In koliko nas bo referendum stal? Če bi referendum in volitve potekali na isti dan, bi se stroški volitev, ki bi sicer okvirno znašali 3,9 milijona evrov, povečali za 1,3 milijona evrov, torej bi to državljane skupaj stalo okoli 5,2 milijona evrov. A glede na to, da bo referendum 4. maja, bomo torej morali plačevati dvojne stroške in bomo tako plačali dodatnih 2,2 milijona evrov. Samostojno izvedeni referendum nas bo namreč stal okoli 3,5 milijona evrov. Za dvakratno obkroževanje bo tako skupaj izstavljen račun za ogromnih 7,4 milijona evrov. In kdo ga bo poravnal?
