Zunanji ministri so v torek ponovno obsodili dejanja Rusije proti ozemeljski celovitosti Ukrajine in zahtevali od Moskve, naj spremeni odločitev o priključitvi Krima. Prekinili so tudi vsakršno praktično sodelovanje Nata z Rusijo.
Podčrtali so solidarnost zaveznic in pomen kolektivne obrambe, Ukrajini pa obljubili še pomoč pri reformah na obrambnem področju, ki pa bo predvsem svetovalne narave.
Danes bodo zasedanje najprej nadaljevali v okviru komisije Nato-Gruzija, nato pa se bodo prvič v okviru t.i. carigrajske pobude sestali z zalivskimi državami.
Sledila bo glavna tema današnjega dne, misija Isaf v Afganistanu, ki se z letošnjim letom zaključuje. Ministri Nata se bodo sestali še s predstavniki ostalih partnerskih držav, ki sodelujejo v misiji.
Pregledali naj bi stanje glede sporazuma, ki naj bi omogočil nadaljnjo prisotnost ameriških in zavezniških vojakov v deželi pod Hindukušem, a ga afganistanski predsednik Hamid Karzaj še ni podpisal. To naj bi storil njegov naslednik, ki naj bi bil znan po predsedniških volitvah, ki se s prvim krogom začenjajo v soboto.
Svet
Danes o usodi Afganistana?
Zunanji ministri Nata, med njimi Karl Erjavec, bodo danes nadaljevali dvodnevno formalno zasedanje v Bruslju, prvo po izbruhu ukrajinske krize, ki je bila sicer v ospredju prvi dan. Danes pa bo v ospredju predvsem Afganistan, pa tudi sodelovanje z arabskimi državami in Gruzijo.
reuters
