Ministri, med njimi tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec, so Rusijo pozvali k pravemu dialogu, ki bi prinesel politično in diplomatsko rešitev v okviru mednarodnega prava.
Kot so poudarili v skupni izjavi, je "neodvisna, suverena in stabilna Ukrajina, ki je trdno zavezana demokraciji in spoštovanju človekovih pravic, pravic manjšin in pravni državi, ključna za evro-atlantsko varnost".
Rusijo so pozvali, naj zmanjša napetosti na območju in umakne svoje vojake na Krimu nazaj v vojašnice ter njihovo število zniža na raven pred krizo, prav tako pa naj zmanjša svojo vojaško prisotnost na meji z Ukrajino.
Glede slednjega je generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen sicer že ob začetku današnjega zasedanja opozoril, da Nato ne more potrditi navedb, po katerih naj bi se ruski vojaki z območja na meji z Ukrajino že umikali. Je pa nato na novinarski konferenci ponovil, da je "ruska agresija na Ukrajino najhujša grožnja varnosti v Evropi".
Ministri so sicer podprli tudi napotitev opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v Ukrajino ter sklenili okrepiti praktično sodelovanje s to državo, da bi lahko okrepila svoje zmogljivosti za zagotavljanje lastne varnosti.
Glede na izjavo, ki so jo sprejeli po zasedanju z ukrajinsko delegacijo pod vodstvom zunanjega ministra Andrija Dešicje, naj bi šlo pri tem predvsem za pomoč pri reformah Ukrajine na obrambnem področju, torej za modernizacijo vojske, in za krepitev prisotnosti v Natovem uradu za povezave v Kijevu.
O vojaški prisotnosti Nata v skupnih izjavah ni govora, so pa številni visoki predstavniki držav članic Nata zagotovili, da v Ukrajino zagotovo ne bodo prišli Natovi vojaki, saj to ne bi pripomoglo k umirjanju razmer. Rasmussen je sicer na novinarski konferenci nakazal, da pa vendarle obstaja možnost misije urjenja ukrajinskih vojakov.
Na novinarsko vprašanje, ali to pomeni, da Nato Ukrajini zagotovo ne bo pomagal z orožjem, je Rasmussen odgovoril, da Nato nima svojega orožja ali opreme. Ta je v lasti držav članic in te bodo lahko z Ukrajino sklepale tovrstne dogovore, je dejal.
Hkrati so se ministri dogovorili za paket ukrepov, s katerimi naj bi okrepili sodelovanja Nata z ostalimi partnerskimi državami v Vzhodni Evropi, kot so Moldavija, Azerbajdžan in Gruzija, ki so precej nervozne zaradi ruske priključitve Krima. Gre pa predvsem za širitev področij v okviru že sedaj bogatega partnerskega sodelovanja, je na to temo pojasnil Rasmussen.
Ministri so poudarili še, da bodo s konkretnimi ukrepi okrepili solidarnost znotraj zavezništva in pokazali sposobnost Nata, da "se lahko hitro odziva na vsakršne varnostne izzive". S tem naj bi predvsem okrepili varnostna zagotovila vzhodnoevropskim državam, od baltskih držav do Poljske in Romunije, ki so zlasti zaskrbljene zaradi ukrajinske krize in ruskih dejanj.
Na ta način je Nato okrepil nadzor z radarskimi letali tipa awacs nad Poljsko in Romunijo ter podvojil število letal, ki nadzirajo zračni prostor nad baltskimi državami, je pojasnil generalni sekretar Nata.
Nekatere države so napovedale tudi, da bodo v nekatere države poslale svoje vojake. Tako so recimo ZDA napovedale okrepitev svoje prisotnosti v Romuniji za približno 600 vojakov. Poslale naj bi tudi nekaj svojih vojaških letal.
Sicer pa naj bi Nato svojo vojaško prisotnost dokazoval predvsem z večjim številom vojaških vaj, vojaškim predstavnikom pa so zavezniki danes naložili, naj prenovijo obrambne načrte. Politika pa naj bi nato njihove predloge preučila, je še povedal Rasmussen.
Ti konkretni ukrepi naj bi pomenili okrepitev vojaških vaj na območju, morebitno napotitev sil na območje, predvsem letal za nadzore in podobno. V prihodnjih dneh naj bi na strokovni ravni ugotovili, kaj katera članica potrebuje.
Ministri so ponovili tudi, da je Rusija grobo poteptala zaupanje, na katerem je slonelo njeno sodelovanje z Natom. Formalizirali so odločitev, ki je bila pred tem sprejeta na veleposlaniški ravni, da se zamrzne vsakršno praktično sodelovanje z Rusijo, odnosi pa omejijo na raven veleposlanikov oz. višje.
Kot je pojasnil Rasmussen, je Severnoatlantski svet pred tedni prekinil sodelovanje v okviru Sveta Nato-Rusija, zdaj pa so to "nesodelovanje" razširili še na evroatlantski svet in na program partnerstva za mir.
Naj pa ta odločitev ne bi zadevala sodelovanja v zvezi z Afganistanom, predvsem v zvezi s transportom blaga za Nato preko Rusije, niti ne sodelovanja na področju boja proti trgovini z mamili. "To so področja skupnega interesa in pričakujem, da se bo sodelovanje tu nadaljevalo," je še dejal Rasmussen.
Ministri so v skupni izjavi napovedali še, da bodo odnose z Rusijo ponovno preučili do njihovega naslednjega zasedanja, ki je predvideno za junij.
