Ne zgodi se prav pogosto, da je pri tako pomembni odločitvi ustavno sodišče tako enotno, je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča dejal Tanko. Ob tem je spomnil, da se je že zgodilo, da je ustavno sodišče razveljavilo kakšen akt, določbo kakšnega zakona in tudi kakšen zakon, a da se še nikoli ni zgodilo, da bi ustavno sodišče razveljavilo zakon, ki je bil vezan na zaupnico in je sestavni del proračuna.
Spomnil je, da je namreč Bratuškova na sprejem proračunskega paketa, katerega sestavni del je bil tudi nepremičninski zakon, vezala zaupnico. "S tem je v bistvu prisilila koalicijske partnerje k poenotenju in temu, da so pač sprejeli rešitve, s katerimi se morda tudi niso vsi v celoti strinjali," je dodal Tanko.
A ustavno sodišče je s svojo odločitvijo razveljavilo tudi zaupnico Bratuškovi in njeni vladi, zato bi bil pričakovan korak, da bi premierka odstopila, je poudaril.
Poslanec SDS Andrej Šircelj pa je povedal, da je poleg premisleka Bratuškove o odstopu nujen tudi premislek, kaj lahko naredijo službe vlade, da do takih primerov ne bo več prihajalo.
Zato svetuje vladi, kateri koli že, da v prihodnosti večji poudarek nameni ustavnemu pravu, zlasti, če gre za davčno materijo. Ob tem je znova izpostavil stališče, da se sistemskih zakonov ne more sprejemati po nujnem postopku, ter dodal, da je bil nepremičninski zakon že od začetka obsojen na propad in da je aktualna vlada vse predloge opozicije zavračala "na aroganten način".
Glede tega zakona po mnenju Širclja v celoti nosi odgovornost Bratuškova in vsa vlada, kot tudi vsi koalicijski partnerji.
Na vprašanje, kako bodo v največji opozicijski stranki postopali, če Bratuškova ne odstopi, pa Tanko danes še ni želel konkretno odgovarjati. Kot je dejal, bo treba počakati "vsaj toliko, da Bratuškova in koalicijski partnerji resno premislijo situacijo, v kateri so se znašli". Imajo pa, je pristavil, na voljo več inštrumentov, kot sta ustavna obtožba in interpelacija vlade.
Tanko se je odzval tudi na navedbe premierke, da je bil zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin sprejet že v prvi Janševi vladi leta 2006, in to z namenom uvedbe davka na nepremičnine, ter da je aktualna vlada verjela, da je takrat sprejeti model množičnega vrednotenja ustrezen.
"Izgovarjati se na vlado, ki je bila osem let nazaj, je milo rečeno neodgovorno," je dejal. Če bi Bratuškova v postopku sprejemanja nepremičninskega zakona zaznala, da je kar koli neustavnega ali spornega, bi to lahko vlada zlahka odpravila v postopku, je poudaril. Spomnil je še, da se je zakon o množičnem vrednotenju spreminjal tudi leta 2011, pod Pahorjevo vlado.
Po oceni Tanka bi bilo prav, da "ko nekdo povzame neko dediščino, pogleda, kaj od tega je neuporabnega, ne pa da bremena pelje naprej". A v SDS so se, kot pravi, že navadili, da se Bratuškova "vedno obregne ob zgodovino in preteklost, ob svoje predhodnike, ko ji gre slabo".
