V trenutno veljavnem zakonu o javnih financah je sicer določeno, da proračunski uporabniki plačujejo v rokih, ki se za posamezne namene določijo v zakonu o izvrševanju proračuna.
V zakonu za leti 2013 in 2014 je plačilni rok za neposredne proračunske uporabnike 30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni.
S predlagano novelo zakona o javnih financah zasledujejo predvsem cilj izboljšanja likvidnosti slovenskega gospodarstva. V poslanski skupini SDS namreč ugotavljajo, da je plačilna nedisciplina v zadnjih letih postala eden največjih problemov slovenskega gospodarstva.
V zakonu za leti 2013 in 2014 je plačilni rok za neposredne proračunske uporabnike 30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni.
Zaradi nedostopnosti do bančnih posojil se tako dogaja, da se številna podjetja financirajo tako, da svojih obveznosti preprosto ne poravnavajo oziroma jih poravnavajo z veliko zamudo. V poslanski skupini SDS tudi ocenjujejo, da skorajšnjega izboljšanja ne glede na nedavno sanacijo državnih bank ni pričakovati.
V poslanski skupini SDS se zavedajo, da je skrb za likvidnost in solventnost v prvi vrsti skrb podjetij, a so delovanje plačilnega sistema, zagotavljanje likvidnosti v gospodarstvu, določanje normalnih plačilnih rokov in pogojev, zagotavljanje učinkovitih finančnih zavarovanj ter sodnih izterjav terjatev tudi naloga države oziroma vlade.
Kot enega od načinov zagotavljanja likvidnosti gospodarstvu vidijo čim krajše plačilne roke države, ki je predvsem preko javnih naročil velik investitor in s tem tudi velik plačnik.
Poslancem in poslankam SDS se zdi zato pomembno, da država svoje obveznosti poravnava v čim krajšem roku, ker s tem zagotavlja gospodarstvu likvidnost in normalno delovanje. To po njihovem prepričanju ne bi smelo biti težava, saj lahko država in javne ustanove lahko javno naročilo oddajo samo, če so sredstva za nakup ali investicijo že predvidena v njihovem proračunu.
