Banka Celje, za katero so v okviru pregledov bank konec minulega leta mednarodne revizijske družbe v primeru uresničitve najbolj neugodnega scenarija ugotovile kapitalski primanjkljaj v višini 388 milijonov evrov, že vse od lani izvaja aktivnosti za dokapitalizacijo. Vlada je na podlagi informacij Banke Slovenije ugotovila, da Banka Celje kljub prizadevanjem v času od objave rezultatov pregledov ni uspela ustrezno okrepiti svojega kapitalskega položaja, zato je nadzornik bančnega sistema od nje zahteval izvedbo dokapitalizacije. Banka Celje je danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočila, da je v ponedeljek prejela odredbo Banke Slovenije o dodatnih ukrepih za povečanje kapitala. Nadzornik banki nalaga, da mora najpozneje do 27. marca sklicati skupščino banke, ki jo mora izvesti najpozneje 14. aprila. Uprava in nadzorni svet morata skupščini predlagati povečanje osnovnega kapitala banke v višini najmanj 160 milijonov evrov, nove delnice pa morajo biti vplačane najpozneje do 25. aprila. Prvotni rok za dokapitalizacijo je bil 30. junij. Če dokapitalizacije s strani zasebnih vlagateljev pravočasno ne bo, bo vlada uresničila decembra lani dano zavezo po dokapitalizaciji banke in prenosu terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), kar bi pomenilo začetek postopka za pridobitev državne pomoči, je danes sklenil ministrski zbor. Sodeč po sporočilu za javnost iz Banke Celje zasebnega vlagatelja ne bo. Pojasnili so namreč, da so pri iskanju strateškega partnerja za dokapitalizacijo od januarja letos sodelovali z Raiffeisen Centrobank z Dunaja, ki pa ji "v razpoložljivem času zaradi trenutnih makroekonomskih razmer v Sloveniji in nezanimanje za investicije v slovenski bančni sektor ni uspelo pridobiti zadovoljivega interesa potencialnih investitorjev, zato se je proces zaključil". V Banki Celje sicer zagotavljajo, da postopek dokapitalizacije ali državne pomoči ne vpliva na tekoče poslovanje banke in da bo banka še naprej zagotavljala nemotene bančne storitve. Banka je sicer v 41-odstotni lasti (v celoti državne) NLB, ki jo že več let neuspešno prodaja. Njeni večji delničarji pa so še (državna) Slovenska odškodninska družba, NFD 1, (podržavljena) Abanka in Unior (v večinski, posredno državni lasti).
Čas za okrepitev kapitalskega položaja do konca leta
Gorenjski banki pa bo Banka Slovenije banki medtem rok za dokončno izvedbo ukrepov za okrepitev kapitalskega položaja podaljšala do 31. decembra. Vlada se je na tej podlagi odločila, da svojo zavezo za dokapitalizacijo Gorenjske banke prav tako podaljša do konca leta. Ugotovljeni kapitalski primanjkljaj v najslabšem primeru bi po ugotovitvah revizorjev iz lanskega leta v primeru Gorenjske banke lahko dosegel 328 milijonov evrov. Pri Gorenjski banki se sicer po navedbah Banke Slovenije kljub precejšnjemu zmanjšanju pričakovanega kapitalskega primanjkljaja in trenutno visoki kapitalski ustreznosti v letu 2014 pričakuje možnost realizacije dodatnih izgub iz kreditnega tveganja. V Gorenjski banki so konec lanskega leta napovedali, da bodo zahtevani kapital deloma zagotovili s kombinacijo aktivnosti, ki obsegajo notranje ukrepe za racionalizacijo uporabe kapitala in ukrepe za zmanjševanje nastanka izgub iz kreditnega tveganja, deloma z dokapitalizacijo. Gorenjska banka je bila v navzkrižnem lastništvu s (podržavljeno) Abanko Vipa. Banki sta se v zadnjih letih neuspešno povezovali, družil pa ju isti večji lastnik, Sava. V Gorenjski banki imata po nekaj odstotkov delnic tudi (podržavljena) NKBM in (večinsko državna) Zavarovalnica Triglav.
Država minulo leto podržavila tri banke
Medtem ko je Sava naložbo v Abanki zaradi njenega podržavljanja izgubila, načrtov, kaj bo s svojim deležem v Gorenjski banki, javno še ni razkrila. Finance danes pišejo, da ima pripravljen denar za dokapitalizacijo, a verjetno ne bo dobila soglasja bank upnic. Vodstvo Save, katere ključno naložbo predstavljata turizem in bančništvo, pa je januarja napovedalo, da bo družba pri konsolidaciji bančnega sistema v Sloveniji igrala aktivno vlogo. V zadnjem času se je omenjalo možnost združitve Abanke, Banke Celje in Gorenjske banke. Vlada je sicer danes ob upoštevanju informacij Banke Slovenije sklenila, da podpira ukrepe v smeri nadaljnje konsolidacije v bančnem sektorju. Po razkritju kapitalskega primanjkljaja v bankah konec minulega leta je država z dokapitalizacijami podržavila NLB in NKBM, pa tudi Abanko, ki za dokončno državno pomoč čaka na odobritev programa prestrukturiranja s strani Evropske komisije.
Ostale banke teste prestale uspešno
Pod lupo so bile tudi Unicredit banka Slovenija, Hypo Alpe Adria, Raiffeisen banka, vse v tuji lasti, ter Banka Celje in Gorenjska banka. Obremenitvene teste so prestale uspešno, a z možnostjo, da se bodo nekatere do prihodnjega leta soočile s pomanjkanjem kapitala. Država je zato takrat napovedala, da jim bo zagotovila kapitalska varovala zagotovila, če tega ne bodo zmožne zagotoviti same. Vlada je danes ugotovila, da zaveza vlade za dokapitalizacijo ni več potrebna v primeru bank Raiffeisen in Hypo Alpe Adria.
