Potovanje na Mars bi bilo zanj vrnitev domov, pravi, to je namreč nekaj, o čemer sanja že vse življenje. Zato ga dokončnost potovanja, za katero je predvidena enosmerna vozovnica, ne moti. »Pomislekov nimam, verjamem pa, da jih bodo imeli vsi moji najbližji. Ko si tako predan neki ideji in sanjam, vsak strah izpuhti!« pravi.
Za enosmerno vozovnico na Mars se je prijavilo kar 200.000 kandidatov z vsega sveta.
Ideja je avanturistična in mnogi so vizionarja tega projekta (ki naj bi ga ves svet spremljal v živo) Basa Lansdorfa spraševali, zakaj bi kdo sploh hotel živeti na tako neprijaznem, hladnem planetu, daleč stran od vseh najbližjih, in to za vedno. Odgovarjal jim je, da veliko ljudi o tem sanja vse življenje. Prepričan je, da jih veliko razmišlja, kot so starodavni raziskovalci, ki so odkrivali svet. In imel je prav, za enosmerno vozovnico na Mars se je prijavilo kar 200.000 kandidatov z vsega sveta (iz Slovenije samo dva). Z ustanovitvijo človeške naselbine na Marsu bi nizozemsko podjetje Mars One med drugim rado prispevalo k razumevanju našega sončnega sistema, nastanka življenja na Zemlji in vloge, ki jo ima človeštvo v vesolju. Poleg tega bi z marsovsko vasico, ki naj bi se vsaki dve leti razširila za štiri prebivalce (leta 2023 naj bi poleteli prvi štirje), skušali odgovoriti tudi na mnoga druga vprašanja, denimo, kako se človeško telo prilagaja življenjskim razmeram na drugem planetu, kakšen sploh je Mars in seveda najpomembneje – ali obstaja oziroma je obstajalo življenje na njem.
Življenjske sanje.
Vsa ta vprašanja že od nekdaj vznemirjajo tudi Mateja Sagmeistra, Velenjčana, plesalca, plesnega učitelja in koreografa, ki že več kot desetletje živi in dela na Japonskem. »Znanost nam na vse to še ni uspela odgovoriti in prav to je eden od razlogov, zakaj bi rad 'odletel' – s tem bom prišel bliže resnici. Veliko kandidatov bo govorilo, da gredo na Mars, zame pa bo to pot domov. Tako čutim že od nekdaj.« Dokončnost preselitve na Mars ga prav nič ne moti. »Enkrat moramo tako ali tako vsi zapustiti telo, ki ga uporabljamo na Zemlji. Jaz se zemeljske smrti blazno bojim. Večkrat se ponoči zbudim in po glavi mi roji misel: Nikoli več, nikoli več. To, da te potem nikoli več ni, mi ne gre v glavo in iskreno upam, da se s smrtjo življenje ne konča. Zdi se mi, da bi na Marsu lahko odkril, kje je pravzaprav moj resnični dom. Mislim, da se odgovor skriva v vesolju, vuniverzumu. Ta misija me avtomatično približa mojemu osebnemu koncu. Če ga lahko izberem, toliko bolje, kajti to je zanesljivo med zvezdami – absolutno romantično,« razmišlja. Če bi se to resnično zgodilo, bo odšel pomirjen, z ogromno novimi izkušnjami in znanjem, pridobljenim med dolgotrajnim usposabljanjem v vseh mogočih razmerah, podobnih tistim na Marsu, sploh pa z novo perspektivo o življenju. Če bo med 1058 kandidati v drugem krogu sprejet v naslednji krog (izbranci bodo znani aprila), ga že prav kmalu čaka začetek osemletnega usposabljanja – trdega dela in treningov po nekaj mesecev na leto (naučiti se bodo morali namreč novih spretnosti – popravil, pridelovanja hrane in osnov prve pomoči).
Delovanje štirice mora biti stoodstotno, vsak bo pomemben člen v svoji skupini.
Če eden zboli, odpadejo tudi preostali trije.
»Kandidat mora biti sposoben živeti in delati z drugimi člani odprave, tako na dolgem potovanju do tja kot pozneje na Marsu. Psihološka stabilnost in sposobnost, da se izvlečeš tudi iz najbolj kočljivih situacij, ki se lahko tam pripetijo, sta tisto, kar iščemo pri kandidatih,« je že pred časom povedal glavni zdravnik v podjetju Mars One NorbertKraft, sicer nekdanji sodelavec Nase, ta nam je tudi zaupal, kdo je slovenski izbranec v drugem krogu. Delovanje štirice mora biti stoodstotno, vsak bo pomemben člen v svoji skupini. Če eden zboli, umre ali zaradi kakšnega drugega vzroka odstopi od misije, tudi preostali trije ne morejo iti. »Torej če bi eden od mojih kolegov odpadel, tudi jaz ne grem,« nam je razložil Matej.
