''Ostajam zvest tradiciji, ki jo negujem od leta 1999. Vstanem okoli 8. ure in sem na terenu do mraka. V naravi je veliko odpadkov, ki bi tam, če ne bi bilo mene, tudi ostali,'' se motivira zeleni stražar, kakor imenuje sam sebe. Četrtkov dopoldan je z njim preživela ekipa časopisa Svet24.
Trenutno vreme mu, tako kot smučarskemu tekmovanju Zlata lisica, ne dela usluge. ''Če bi bil sneg, bi lahko imel zimsko spanje, zdaj pa se je vso jesensko čiščenje zavleklo še v januar in se bo najverjetneje tudi v februar. A nič ne de, svoje poslanstvo, ki ni plačano, z veseljem opravljam,'' pojasnjuje Jesenek.
Mestne oblasti, zdajšnja in prejšnje, ga v glavnem ne podpirajo, saj naj bi bil zanje moteč. Ponosen pa je, da je vzdržal vse pritiske, saj mu proti volji različnih ljudi posamezna območja uspeva vzdrževati čista.
Med letoma 2002 in 2006, ko je bil mestni svetnik, se je nadvse trudil, da bi začeli občani sami opozarjati občinske komunalne delavce na odvržene odpadke v naravi, a so ga ''potolkl'', češ da bi bile tovrstne intervencije prepogoste in predrage. A besede Jesenka, ki vsak dan patruljira na več ''priljubljenih'' lokacijah v Mariboru in okolici, kjer ljudje odlagajo odpadke, so se kaj hitro potrdile.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Že na obrobju gozda na Teznu v Mariboru je nekdo odložil več kupov najrazličnejših odpadkov, slabih sto metrov naprej v gozdu pa še, denimo, smučarske čevlje, mrtvo žival in podobno. In ker bi tam ti odpadki zagotovo ostali še nekaj časa, se je Jesenek kar nekaj ur sam trudil, da jih je spravil najprej na kup in pozneje še ob cesto, od koder jih lahko odpeljejo pristojne komunalne službe.
