Ustavno sodišče naj bi presojalo o nekaterih členih zakona o informacijskem pooblaščencu, zakona o varstvu osebnih podatkov in zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Vlagatelji zahteve predlagajo tudi začasno zadržanje izvrševanja domnevno spornih zakonskih določb in absolutno prednostno obravnavo zadeve.
Po mnenju opozicijskih poslancev se utemeljeno zastavlja vprašanje, ali je Informacijski pooblaščenec na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja upravičen, da samostojno presodi in odloči, kdaj je nek dokument obveščevalno-varnostne ali varnostne službe takšne narave, da bo kot samostojni dokument javnosti lahko pojasnil okoliščine celotne zadeve, ali pa jo bo zavedel.
V okviru pritožbenega postopka s strani različnih prosilcev v zadevah dostopa do informacij javnega značaja zoper organ, ki je zahtevo zavrgel, lahko Informacijski pooblaščenec med drugim pregleda vso razpoložljivo dokumentacijo obveščevalno-varnostne ali varnostne službe in na podlagi lastne presoje odloči, ali bodo podatki oz. posamezni dokumenti postali javno dostopni, pojasnjujejo vlagatelji.
Ob tem opozarjajo, da zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb kot lex specialis določa parlamentarni nadzor nad delovanjem teh specifičnih in izjemno občutljivih dejavnosti. Kot še poudarjajo vlagatelji, parlamentarni nadzor, ki ga izvaja komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, pomaga zagotavljati, da obveščevalne službe in policija služijo državi kot celoti in varujejo ustavo, ne pa posameznih političnih ali stanovskih interesov.
Slovenija
Ustavna presoja glede pristojnosti Informacijskega pooblaščenca?
Na pobudo poslancev Dragutina Mateja (SDS), Franca Pukšiča (SLS) in Mateja Tonina (NSi) je v četrtek 33 opozicijskih poslancev vložilo zahtevo za oceno ustavnosti, s katero predlagajo, naj ustavno sodišče oceni, ali je Informacijski pooblaščenec pristojen za izvajanje nadzora nad obveščevalno-varnostnimi in varnostnimi službami.
Dolenjski list
