Za težave v slovenskem bančnem sistemu po mnenju Nučiča, ki je bil viceguverner med letoma 1996 in 2008, niso eksplicitno krive banke, pač pa je šlo za splet okoliščin. Ker se je s približevanjem Slovenije EU cena denarja znižala, so se banke razmeroma poceni zadolževale v tujini, denar pa ponudile slovenskim podjetjem, je pojasnil.
"Ker je Slovenija beležila rast, ki se je pričakovala še naprej, so bile banke verjetno manj kritične," je ocenil Nučič. Zagotovil je, da je Banka Slovenije pri nadzoru poslovanja bank upoštevala takratna pravila in njeno ravnanje ni bilo nič drugačno kot v drugih evrskih državah.
Na vprašanje predsednika komisije Marka Pogačnika (SDS), ali je do šestmilijardne bančne luknje torej prišlo izključno zaradi finančno gospodarske krize, je Nučič odgovoril pritrdilno. Prepričan je, da je Banka Slovenije takrat storila vse, kar je bilo v njeni moči, vedenju in sposobnosti, da je bančni sistem deloval pod ustreznim nadzorom ter v skladu s pravili.
Nučič se ni spomnil nobenega primera, da bi konkretna oseba od njega zahtevala odobritev kredita. V času, ko je bil viceguverner, niti ni imel možnosti soodločati o kreditih, saj gre za odločitve bank, pozneje na položaju generalnega sekretarja v NLB pa ga ni nihče klical, naj poskrbi za odobritev kakšnega kredita.
Sicer pa tako enostavno ne gre, je dejal, a dodal, da pa je zagotovo prihajalo do določenih priporočil ali lobiranja. "To je normalno tudi v sedanjih razmerah," je povedal.
Komisija, pred katero sta decembra lani kot prva pričala nekdanja guvernerja Banke Slovenije Mitja Gaspari in Marko Kranjec, bo danes zaslišala še nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije ter bivšega predsednika uprave NLB Boža Jašoviča, viceguvernerko Banke Slovenije Stanislavo Zadravec Caprirolo ter predsednika Komisije za preprečevanje korupcije v odstopu Gorana Klemenčiča.
