Novice Svet24

Vlada bo v okviru svojih možnosti tudi nudila vso vsebinsko podporo, kar po besedah Lajovica ne bo pomenilo nobenega dodatnega stroška za proračun.

Možnost kandidature za generalnega sekretarja ZN je Türk nakazal 20. decembra. V njegovi pisarni so takrat pojasnili, da je Türk "izrazil načelno pripravljenost kandidirati - ko bo čas za to - in ocenjuje, da bi bila ta kandidatura koristna za Republiko Slovenijo". Isti dan mu je osebno podporo pri kandidaturi izrazila premierka Alenka Bratušek.

O kandidaturi bivšega predsednika so danes pred sejo vlade spregovorili tudi nekateri ministri. Notranji minister Gregor Virant je menil, da bi morali vsi podpreti kateregakoli Slovenca, ki bi kandidiral za tako pomembno funkcijo. O tem je izrazil obžalovanje, da podpore vlade ni bil deležen evropski poslanec Lojze Peterle, ki je želel nedavno kandidirati za generalnega sekretarja Sveta Evrope.

Kmetijski minister Dejan Židan je povedal, da bi bil vesel, če bi Slovenija imela generalnega sekretarja ZN. Glede Peterletove kandidature pa je izrazil obžalovanje, ker je bil, kot je dejal Židan, njegov pristop neprofesionalen.

Zunanji minister Karl Erjavec je medtem pojasnil, da vladi Türkove kandidature ne bi bilo treba podpreti, ker gre za osebno kandidaturo. A njegovo ministrstvo je vladi predlagalo, da to kandidaturo podpre, saj da je v interesu Slovenije. Volitve generalnega sekretarja ZN bodo šele leta 2016, a je prav, da se pravočasno stori vse, kar se lahko, je dodal Erjavec.

Poudaril pa je tudi, da je bila Peterletova kandidatura povsem drugačna od Türkove. V primeru Peterleta je bila vlada tista, ki bi morala predlagati kandidaturo, a evropski poslanec je zadnje ure pred iztekom roka podal kandidaturo, ki pa ni bila obrazložena, je še povedal zunanji minister.

Na Türkovo kandidaturo so se odzvali tudi v opozicijski SDS. "Kako si drugorazredni kandidat ob podpori vlade, ki ji zaupa vse manj državljanov, predstavlja, da bo branil človekove pravice in temeljne svoboščine po svetu in doma, če zagovarja pozitiven odnos do totalitarnih zločinov," se v sporočilu, objavljenem na spletni strani, sprašujejo v opozicijski stranki.

Drugi petletni mandat generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu poteče 31. decembra 2016. Do volitev in imenovanja novega generalnega sekretarja bo prišlo v letu 2016, novi generalni sekretar pa bo mandat nastopil 1. januarja 2017.

Mandat generalnih sekretarjev ZN traja pet let, število mandatov formalno ni omejeno, čeprav doslej še noben generalni sekretar ni bil na položaju dlje kot dva mandata.

V skladu z ustanovno listino ZN generalnega sekretarja imenuje Generalna skupščina ZN na predlog Varnostnega sveta. Pri izbiri kandidata se med drugim upošteva tudi regionalna porazdelitev, tako da generalni sekretarji prihajajo iz različnih delov sveta, čeprav formalno rotacija ni določena.

Vzhodnoevropska skupina, v katero spada Slovenija, doslej še ni imela generalnega sekretarja ZN.

Danilo Türk je leta 1992 postal prvi veleposlanik Slovenije na sedežu ZN v New Yorku, kot slovenski veleposlanik pa je v letih 1998 in 1999, ko je bila Slovenija nestalna članica, dvakrat predsedoval Varnostnemu svetu ZN.

Takratni generalni sekretar ZN Kofi Annan je Türka leta 2000 imenoval za svojega pomočnika za politične zadeve, to funkcijo pa je opravljal več kot pet let.