»Hja, če prav pomislim, sem v letošnjem letu večkrat srečeval mladino iz tujine na mestnih trgih,« se je ob vprašanju, ali je v mestu čutil utrip Evropske prestolnice mladih (EPM), spomnil starejši Mariborčan.
Nadaljeval je, da se je na Trgu Leona Štuklja, v dnevni sobi mesta, kot ga imenujejo, zares zvrstilo več prireditev, ki so zagotovo prispevale k večji prepoznavnosti mesta. Mladi Mariborčani pa niso takšnega mnenja. Dijaki, ki smo jih srečali pred tamkajšnjo I. gimnazijo, so prepričani, da mesto še vedno nima prave »vsebine«, ki bi pritegnila mlade, in tudi projekt EPM tega ni bistveno spremenil.
Sicer pa se Maribor, ki se je v letošnjem letu ponašal z nazivom Evropska prestolnica mladih (EPM), ki naj bi služil za promocijo participacije mladih na lokalni ravni in ustvarjanju vezi z Evropo, danes od naziva poslavlja.
Po ocenah Evropskega mladinskega foruma in občine je ta cilj dosegel, medtem ko so odzivi javnosti mešani, saj bi se naziv dalo bolje, predvsem odmevneje izkoristiti. »Evropski mladinski forum podeljuje naziv EPM z namenom, da mesta pokažejo svojo kulturno, družbeno, politično in gospodarsko življenje, vezano na mlade, ter spodbujajo njihov razvoj. Gre za simboličen naziv, ki ni povezan s pridobitvijo evropskih sredstev, temveč služi za promocijo participacije mladih na lokalni ravni in ustvarjanju vezi z Evropo. Maribor je obiskalo na tisoče mladih Evropejcev, ki so skupaj z domačini soustvarjali program in prispevali k uspehu EPM,« je pojasnil predsednik Evropskega mladinskega foruma Peter Matjašič.
Projekt je bil že od vsega začetka močno politično obarvan, saj se je začel med vstajniškim in političnim vrenjem v mestu ter sredi leta kapituliral z začasno zamrznitvijo in menjavo vodilnih na projektu. Namesto posebej ustanovljene pisarne EPM Maribor 2013 s Saro Sorger na čelu, ki ji je novo vodstvo občine očitalo negospodarno ravnanje, nesposobnost zagotovitve zadostnih finančnih sredstev in predimenzionirano načrtovanje projekta, je vodenje prevzela dolgoletna višja svetovalka za mladino v občinskem uradu za kulturo Martina Rauter.
Nova ekipa je za skoraj polovico finančno oklestila projekt in ga po poletnem premoru jeseni pospešeno nadaljevala v smislu izvajanja dogodkov. Z rebalansom občinskega proračuna so projektu zagotovili 728.000 evrov namesto prej nerealno načrtovanih 1,25 milijona evrov. Rauterjeva meni, da jim je tako uspelo rešiti projekt. »Marsikaj smo naredili. Maribor morda projekta res ni izkoristil v celoti, smo pa z njim naredili določen preboj v mladinskem sektorju,« je povedala Rauterjeva, ki o več kot 80 dogodkih v jesenskem delu pravi, da so bili izjemno kakovostni. Priznava pa, da so nekoliko manj zadovoljni z obiskom teh dogodkov, saj so računali na boljši odziv nevladnih organizacij v mladinskem sektorju kot tudi mladih.
