Kot poudarjajo, mora poleg drugih ukrepov sodnik že za samo izvolitev izpolnjevati kriterije osebnostne primernosti za opravljanje funkcije. Osebnostno neprimerna za opravljanje sodniške funkcije je oseba, za katero je mogoče na podlagi njenega dotedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da sodniške funkcije ne bo opravljala strokovno, pošteno ali vestno ali da kot sodnik ne bo varovala sodniškega ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti sojenja. Prav tako za sodnika ni osebnostno primerna oseba, ki je bila obsojena za kaznivo dejanje, zaradi katerega je podan razlog za razrešitev sodnika, poudarjajo.
Na vprašanje, ali namerava vrhovno sodišče za nazaj revidirati Škobernetove odločitve, na sodišču pojasnjujejo, da je bilo njegovo delo že predmet preverjanja celjskega višjega sodišča. Iz poročila o nadzoru, objavljenega aprila 2011, je sicer razvidno, "da nadzor v pretežnem delu zadev ni pokazal odstopanj od predpisanega materialnega in procesnega vodstva".
V zvezi z eno pregledano zadevo so podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo, v zvezi s posamičnimi kršitvami zakona o sodniški službi pa so pri disciplinskem tožilcu vložili pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. Pristojnemu personalnem svetu so podali tudi predlog za izdelavo izredne ocene sodniške službe, je razvidno iz poročila.
Sicer pa lahko stranke zoper kazenske postopke, v katerih je odločal Škoberne, pod pogoji in v rokih, ki so določeni v veljavni zakonodaji, po navedbah vrhovnega sodišča vložijo redna in izredna pravna sredstva, vendar na enak način, kot to velja za ostale postopke, vodene pred drugimi sodniki.
Kot je znano, je ljubljansko okrožno sodišče danes Škobernetu prisodilo pet let in pol zapora zaradi zlorabe položaja in prejemanja podkupnin, 19.622 evrov stranske denarne kazni, vrniti pa mora tudi 12.000 evrov podkupnine. Sodba pa še ni pravnomočna. Obramba je že napovedala, da se bo na razsodbo najverjetneje pritožila, tožilstvo pa bo o pritožbi še razmislilo. Če bo sodba postala pravnomočna, bo moralo okrožno sodišče sodbo poslati Sodnemu svetu RS, ki nato državnemu zboru predlaga sodnikovo razrešitev.
