Na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) bodo tri največje banke, poleg NLB in NKBM še Abanka Vipa, lahko prenesle za 4,5 milijarde evrov slabih terjatev, pri čemer bo njihova transakcijska vrednost znašala le 1,676 milijarde evrov. Abanka Vipa bo morala na prenose slabih terjatev, ki naj bi jih bilo predvidoma za 543 milijonov evrov, nekoliko počakati, saj mora za Evropsko komisijo pripraviti načrt prestrukturiranja, da bo ta Sloveniji odobrila državno pomoč tej banki. Država jo bo sicer že prej dokapitalizirala za toliko, da bo njeno kapitalsko ustreznost dvignila na devet odstotkov.
NLB bo deležna 1,551-milijardne dokapitalizacije, NKBM v višini 870 milijonov evrov in Abanka v višini 591 milijonov evrov. Poleg tega bo država v skupni višini 445 milijonov evrov dokapitalizirala še Factor banko in Probanko, ki sta v postopku nadzorovane likvidacije. Pred tem bodo delničarji in lastniki podrejenih obveznic NLB, NKBM in Abanke ob izrednem ukrepu Banke Slovenije, ki vključuje državno dokapitalizacijo, izgubili ves vložek. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in finančni minister Uroš Čufer sta namreč v četrtek povedala, da lahko po pravilih državne pomoči država banko dokapitalizira šele po tem, ko so obstoječi lastniki in imetniki podrejenih obveznosti pri sanaciji banke udeleženi s svojim premoženjem. Dejala sta, da bo to premoženje odpisano v celoti.
Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) in Vseslovensko društvo malih delničarjev sta vložili predloge za ustavno presojo novele zakona o bančništvu, po kateri lahko Banka Slovenije v okviru izrednih ukrepov določi, da kvalificirane obveznosti (npr. osnovni kapital in obveznosti do hibridnih instrumentov) v celoti prenehajo. Predsednik društva MDS Rajko Stanković je v petek izrazil pričakovanje, da bo ustavno sodišče o predlogu za presojo zakona s predlogom za začasno zadržanje izvajanja odločilo še v decembru.
V DUTB so po četrtkovem razkritju velikosti bančne luknje v Sloveniji vnovič zagotovili, da so na prenos tako organizacijsko kot kadrovsko dobro pripravljeni. V družbo je v začetku decembra kot prvi izvršni direktor prišel Janez Škrubej, drugi od treh naj bi se mu pridružil januarja. V družbi so sredi novembra izvajali tudi proces izbire 40 novih sodelavcev. V upravnem odboru DUTB trenutno sicer sedijo trije začasni izvršni direktorji, Boštjan Gjerkeš, Aleš Koršič in Torbjörn Mansson. Družba ima tudi neizvršne direktorje, ki so sami tujci, Arne Berggren, Lars Nyberg in Carl-Johan Lindgren.
"Izbore novih sodelavcev smo načrtovali tako, da ne bi ustvarjali nepotrebnih stroškov. Zato bo glavnina novih sodelavcev prišla v DUTB ob prenosu premoženja," so v petek povedali v družbi, več pa bodo razkrili na ponedeljkovi novinarski konferenci.
Takrat bo verjetno tudi znano, kdaj bo sledil podpis pogodb med bankama in DUTB, za kateri je vlada soglašala z odplačnim prenosom premoženja oz. slabih terjatev, v zameno katerih bo DUTB izdala obveznice z državnim poroštvom v skupnem znesku 1,133 milijarde evrov. Vrednotenja naložb bank niso želeli komentirati, so pa znova zagotovili, da bodo preneseno premoženje, v zameno katerega bodo izdali obveznice z državnim poroštvom, "na trgu ponudili ob najbolj primernem času na najbolj optimalen način po vrednostih, ki bodo lahko v proračun vrnile kar največ denarja". Zavedajo se, da so lobistični pritiski vedno bili in bodo, zato bodo v zvezi s tem še posebej previdni, so zagotovili.
Slovenija
NLB in NKBM čakajoč na državni denar
Evropska komisija bo v tem tednu najverjetneje prižgala zeleno luč Sloveniji, da lahko začne postopke za dokapitalizacijo največjih bank v državi NLB in NKBM. Nato se bodo lahko zgodili prvi prenosi njunih slabih terjatev na DUTB, pred tem pa se obeta razlastitev njunih ostalih lastnikov delnic in podrejenih obveznosti.
Zajem zaslona
