Nobenega dvoma ni, da obveznost države obstaja in to obstaja do vseh javnih uslužbencev, ne le do tistih, za katere je bila vložena tožba, je poudaril Virant. To po njegovih besedah pomeni, da je predmet pogovorov pravzaprav samo rok in način izpolnitve te obveznosti.
Pojasnil je, da gre za finančni zalogaj, ki neto predstavlja okoli sto milijonov evrov. Na toliko je namreč ocenjen strošek, potem ko bi od bruto izplačil odšteli prispevke in plačilo dohodnine. Kot je dodal, od tega dve tretjini odpadeta na državni proračun, ostalo pa na druge blagajne, tj. na zdravstveno blagajno in občine.
"Vsi ti okostnjaki, ki mi v zadnjem času padajo iz omar na mizo zaradi nekih pravnih napak prejšnjih vlad in prejšnjih ministrov, so neka lekcija. Iz tega se moramo naučiti, da moramo v takih primerih zagotovitvi rešitve, ki bodo pravno konsistentne oz. pravno varne," ob tem ugotavlja Virant. Napoveduje, da sam nekih dodatnih rizikov ne misli prevzemati.
Neuradno naj bi vlada razmišljala o treh možnih načinih izplačila. Po prvi možni različici bi javni uslužbenci dobili imenske obveznice. Druga možnost je obročno izplačevanje s časovnim zamikom začetka izplačevanja najprej v letu 2015, tretja pa nakazilo sredstev na pokojninske račune zaprtega vzajemnega sklada.
V sindikatih, ki so že od začetka oporekali spornemu aneksu h kolektivni pogodbi za javni sektor, na podlagi katerega je prišlo do zamika izplačil, so za zdaj do teh možnosti zadržani. Želijo pa si takojšnjega izplačila. Sindikalist Janez Posedi je pred pogajanji znova izrazil pričakovanje, da bo vlada obveznost poravnala še letos.
Slovenija
Virant in sindikati o odpravi plačnih nesorazmerij
Notranji minister Gregor Virant želi na pogovorih s sindikati javnega sektorja glede izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij najti rešitev, s katero se bodo sindikati strinjali in bo obenem tudi pravno korektna. Kaj predlaga vlada, pa še ni želel razkriti.
PS
