Novice Svet24

Teden otroka tokrat na temo položaja otrok v naši družbi

Leta 1954 je generalna skupščina OZN predlagala članicam, da bi prvi ponedeljek v oktobru zaznamovali kot dan otroka, v tedanji Jugoslaviji pa so ta dan razširili kar na ves teden. Po konvenciji o otrokovih pravicah, sprejeti 20. novembra 1989, je bil za svetovni dan otroka razglašen 20. november. V Sloveniji pa smo ohranili tudi teden otroka v začetku oktobra, je za STA pojasnila v. d. generalne sekretarke Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Majda Struc.

Tema tedna otroka je letos Kako je biti otrok v današnji družbi? Problematiko stanja v družbi so namreč mladi letos izbrali za temo otroškega parlamenta. Na njem pa želijo otrokom dati možnost povedati, kako se v naši družbi počutijo, kaj jim je na njej všeč in česa ne marajo, je pojasnila Majda Struc. Kot je opozorila, so namreč bivanjske razmere zelo različne, saj nekateri otroci živijo v pomanjkanju, spet drugi v razkošju. Nasploh pa je teden otroka namenjen presoji, kakšno je stanje izvajanja otrokovih pravic v naši družbi.

Teden otroka programsko vodijo prav v ZPMS, kjer skupaj z društvi po Sloveniji v prihodnjih dneh pripravljajo okoli 250 dogodkov, od delavnic, razprav in srečanj pa do športnih tekmovanj in otroških predstav.

Mnogi otroci so danes osamljeni, treba jim je prisluhniti

Tematske poudarke letošnjega tedna otrok so v petek predstavili v prostorih ZPMS. Predsednica ZPMS Darja Groznik in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer sta v skupni poslanici izpostavili, da otroci ne morejo in ne smejo čakati na uresničevanje pravic, ko bodo za to ustrezni družbeni in materialni pogoji. Takšne pogoje moramo ustvariti tukaj in zdaj.

Poslanica ob tem izpostavlja, da morajo odrasli otrokom znati odgovoriti tudi na manj prijetna vprašanja. Starši otrokom niso dolžni le pojasnil, pač pa morajo opraviti tudi dejanja, ki bodo prispevala k spodbudnejšim pogojem odraščanja, osamosvajanja in zaposlovanja. Otroke je poleg tega treba zaščititi pred vsemi oblikami telesnega in duševnega nasilja.

Hkrati pa je otrokom treba prisluhniti, saj imajo pravico biti slišani in upoštevani. Predsednik nacionalne mreže TOM Albert Mrgole je namreč opozoril, da so mnogi otroci dandanes osamljeni. Na njihov telefon za otroke v stiski pokliče vse več otrok in mladostnikov, blizu 25.000 na leto. Kot je poudaril Mrgole, iz pogovorov zaznavajo, da otroci v času, ko pridejo iz šole, zlasti pogrešajo pogovor.

V organizaciji ZPMS in njihovih društev bo po Sloveniji v tem tednu potekalo okoli 250 dogodkov, ki se bodo dotikali tudi številnih drugih tem, povezanih z otroki in mladostniki. Nekatere med njimi je na petkovi novinarski konferenci napovedala varuhinja človekovih pravic Nussodferjeva.

Tako je poudarila potrebo po obzirnem medijskem poročanju o najmlajših, posebej pa izpostavila problematiko revščine. Otroci po njenih besedah zaradi položaja staršev ne bi smeli deliti "žalostne usode" revščine. Družba oz. država morata poskrbeti, da bodo imeli vsaj en topel obrok dnevno, je poudarila.

Prav tako si vsi otroci zaslužijo brezplačno zdravstveno varstvo. Posebno skrb jim je treba nameniti v primerih, ko so vključeni v sodne postopke. Obenem pa ne smemo dopustiti, da bi država zatajila v primerih nasilja nad vrstniki, meni Nussdorferjeva.

Nasploh pa varuhinja "z žalostjo" ugotavlja, da so večkrat kršitelji otrokovih pravic starši. To se dogaja denimo ob razvezah, tudi sicer pa Nussdorferjeva opaža, da se starši premalo uspejo posvečati otrokom. Posledica tega je lahko zasvojenost z internetom in iskanje virtualnih sogovornikov, ki pa so lahko tudi škodljivi, je opozorila varuhinja.

Sodobna tehnologija preveč nadomešča medsebojno druženje

Predsednik republike Borut Pahor se svojega otroštva spominja kot časa igre in veselja, pa tudi odgovornosti do šole, staršev in prijateljev. Razmere so danes boljše, boljši tudi pogoji šolanja, a sodobna tehnologija je lahko tudi past, opozarja predsednik republike. "Vse to preveč nadomešča pogovor, pogled v oči in pravo prijateljstvo, igro, zabavo v naravi in doma," je za STA pojasnil Pahor.

Da elektronske komunikacije zadnji čas vse bolj nadomeščajo medsebojno druženje otrok in mladostnikov, je za STA opozoril tudi predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Milan Rejc. Ob tem pa je poudaril, da bi danes poleg pravic in svobode pri odločanju otrok v večji meri morali poudarjati odgovornost. Svoboda se konča na meji odgovornosti in tega se po njegovem mnenju premalo zavedamo. "Starši so velikokrat preveč zaščitniški. Tako otroci ostajajo otročji še v pozni adolescenci," je zapisal Rejc.

Ponekod finančni pogoji so, ni pa ljubezni

Vodja zavoda Anina zvezdica Ana Lukner pa je za STA izpostavila, da je v naši družbi veliko socialno ogroženih otrok. Kot je poudarila, pa so prav ti bolj skromni, razumevajoči in prizemljeni ter niso razvajeni. "Ponekod pa finančni pogoji so, a ni ljubezni," je opozorila Luknerjeva. Toplina in ljubezen staršev sta po njenem mnenju za otroke najpomembnejši.

Ambasador Unicefa Slovenija Lado Leskovar pa se spominja, da je bilo včasih več spoštovanja v odnosih med starši in otroki in tudi več pomoči pri domačih opravilih. Poleg tega se je družba v preteklosti po njegovi oceni lahko pohvalila z zadovoljivim odnosom do otrok. Danes pa po oceni Leskovarja vse več otrok nima zagotovljenih življenjskih pogojev in ni primerno zaščitenih s strani države. "Ker otroci najbolje vedo, kako je biti otrok, moramo odrasli prisluhniti, ko želijo povedati svoje mnenje, in upoštevati njihove ideje," je za STA še poudaril Leskovar.