Po besedah Bratuškove se bodo s tem "novim dejstvom" na vladi soočili in "absolutno morali poiskati rešitev", vendar v okviru predvidenega primanjkljaja v proračunih za leti 2014 in 2015.
Virant je danes napovedal, da bodo tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij za nazaj izplačali vsem javnim uslužbencem in ne le članom sindikata državnih organov, ki so uspeli pravico dobiti po sodni poti. "To je edino logično, razlike ne moremo delati. To bi bila izrazita neenakost pred zakonom," je dejal.
Sam sicer pričakuje, da bo končni strošek nekoliko nižji od ocenjenih 170 milijonov evrov, a dejstvo je, da država tega denarja nima. Zato se bodo s sindikati skušali dogovoriti o odlogu izplačil, po Virantovih besedah pa bo treba tudi linearno znižati plače javnih uslužbencev.
"Če bi šli v takojšnje izplačilo, bi morali plače znižati za kašnih pet odstotkov, če to zamaknemo na nekaj let, pa bi morda lahko govorili o enoodstotnem znižanju plač v javnem sektorju," je ocenil. Kot pravi, razmišljajo o tem, da bi pripravili zakon o načinu izvršitve te obveznosti, s katerim bi določili obročno izplačevanje, seveda pa se bo treba o tem dogovoriti s sindikati.
Slovenija
Virant pravi: Denar za odpravo plačnih nesorazmerij lahko dobimo le z znižanjem plač
Potem ko je sodišče dokončno odločilo, da mora država izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij za nazaj, minister za notranje zadeve Gregor Virant danes napoveduje, da bo denar za to obveznost država lahko dobila le z znižanjem plač javnih uslužbencev. Premierka Alenka Bratušek pa upa, da se tudi sindikati zavedajo razmer.
Mediaspeed
