Posebej ranljive skupine ljudi so v času zaostrenih gospodarskih razmer vedno nesorazmerno prizadete. Povezava med krčenjem gospodarstva in povečevanjem obsega otroškega dela tako ni nobeno presenečenje, ugotavlja komisar. "Z recesijo so številne evropske države drastično zmanjšale socialno pomoč. Ko se brezposelnost zvišuje, številne družine ne vidijo druge rešitve, kot da svoje otroke pošljejo na delo," opozarja Muižnieks. Po podatkih Mednarodne organizacije dela danes dela več kot 250 milijonov otrok, starih od pet do štirinajst let. Po podatkih Unesca v Gruziji dela 29 odstotkov otrok, starih od sedem do štirinajst let. Čeprav uradnih podatkov za Slovenijo ni, se predvideva, da tudi pri nas dela kar nekaj otrok, mlajših od štirinajst let.
V Albaniji je ta delež pri 19 odstotkih. Ruska vlada ocenjuje, da v državi dela do milijon otrok, za Italijo pa študija kaže, da dela 5,2 odstotka otrok, mlajših od šestnajst let. Komisar ob tem opozarja, da številni otroci v Evropi delajo v zelo nevarnih razmerah v kmetijstvu, gradbeništvu, manjših tovarnah ali na cesti. O tem na primer poročajo iz Albanije, Bolgarije, Gruzije, Moldavije, Črne gore, Romunije, Srbije, Turčije in Ukrajine. Muižnieks opozarja tudi na tveganje v evropskih državah, ki so jih močno prizadeli varčevalni ukrepi: Ciper, Grčija, Italija in Portugalska. Sicer pa so po vsej Evropi še posebej ogroženi romski otroci in otroci migranti.
