Letošnji kolesarski vzpon na Mangart je bil že trinajsti po vrsti, vreme in vzdušje pa sta bila kolesarjem več kot naklonjena. Sveže jutro je poskrbelo, da na štartu ni bilo prevroče, in višje, kot se je karavana pomikala, znosnejše so bile temperature. Čeprav je bila letošnja trasa zaradi skalnega podora malce pod vrhom in v primerjavi s preteklimi leti nekoliko krajša, je bilo vseeno treba premagati več kot 1260 višinskih metrov razlike.
Štart se je začel ob 10. uri zjutraj, ob udarcu na kravji zvon. Najbolj pripravljeni so se takoj zagnali v hrib in hitro pobegnili zasledujoči karavani, ki se je začela že ob začetku vzpona v vasi Log pod Mangartom hitro daljšati. In ko so najbolj zagrizeni že prečkali 128 metrov dolg viadukt čez Mangartski potok, ki velja za viadukt z največjim razponom v Alpah, so se drugi šele začeli dobro spopadati z resnejšim vzponom. Cesta je nato vodila desno proti Mangartu, kjer so tekmovalci prečkali Mangartski potok, čakal pa jih je tudi najbolj strm del trase s kar 22-odstotnim naklonom. Med tekmovalci je bilo na tem odseku slišati kar nekaj krepkih, saj se pedala kar niso hotela vrteti hitreje. Sledila je vožnja po serpentinah mimo Belvederja, skozi tunele, ki so jih organizatorji osvetlili z baklami, in skozi msnovko (macesnov gozd) do odcepa za kočo na Mangartskem sedlu, kjer je bil tudi cilj letošnjega vzpona.
Skozi cilj je kot prvi prepričljivo pripeljal Matej Lovše s časom 50 minut in 39 sekund, ki je svojega zasledovalca pustil za seboj za skoraj 2 minuti. Kot drugi se je skozi ciljno ravnino pripeljal kralj Mangarta za leto 2011 Iztok Dogša s časom 52 minut 7 sekund in kot tretji Matej Kimovec s časom 53 minut in 14 sekund. Kot najhitrejša predstavnica ženskega spola z zaostankom desetih minut se je izkazala enaintridesetletna Teja Gulič iz Sežane, ki si je z letošnjo zmago še tretjič zapored prislužila naslov kraljica Mangarta. Zadnji tekmovalec se je skozi cilj pripeljal po dobrih dveh urah in tako se je dirka tudi uradno zaključila, sledil pa je spust v dolino. Ta se je na žalost končal s padcem enega izmed udeležencev, ki pa po navedbah organizatorja ni utrpel hujših poškodb.
Čeprav velja Vzpon na Mangart za enega izmed težjih in daljših, ta vedno postreže z nezamenljivimi pogledi na okoliške hribe in idilično okolje. Kljub strmemu vzponu, nekaterim izredno strmim odsekom in tudi preklinjanju bi lahko dejali, da je vtis, ki ga pusti vzpon na Mangart, zagotovo nezamenljiv.
