Javna agencija RS za energijo skokovito rast zamenjav dobavitelja pripisuje večji ozaveščenosti končnih odjemalcev. Cene električne energije so ostale stabilne pri vseh značilnih odjemalcih in se glede na leto pred tem niso bistveno spremenile. Zaradi vse ostrejše konkurence pa je agencija opazila celo znižanje cen pri poslovnih odjemalcih, izhaja iz poročila o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2012, objavljenega na spletnih straneh vlade.
Slovenija je sicer lani porabila za 4,1 odstotka več električne energije, čeprav je bila proizvodnja zaradi slabše hidrologije manjša za 2,9 odstotka. Skupno je bilo lani proizvedenih 14.545 gigavatnih (GWh) ur električne energije oz. 333 GWh manj kot leto pred tem. Pokritost slovenske porabe z domačo proizvodnjo je bila 88-odstotna.
Medtem ko na trg z električno energijo lani ni vstopil noben nov dobavitelj, pa se je to zgodilo na trgu z zemeljskim plinom. Po ugotovitvah agencije za energijo se je zaradi tržno spretnega in cenovno zanimivega novega dobavitelja na trgu z zemeljskim plinom - družbe Gen-I - v jeseni 2012 povečala konkurenčnost tudi pri ponudbah za zemeljski plin.
Vstop novega dobavitelja na trg je sprožil plaz zniževanja cen pri vseh dobaviteljih, tako da je slovenski trg z zemeljskim plinom prvič od leta 2009 zaznal nižanje cen.
V Sloveniji je lani na področju oskrbe z daljinsko toploto delovalo 79 imetnikov licenc proizvodnih enot z instalirano močjo nad enim megavatom, in to v 50 občinah.
Največji delež od 2484 GWh toplotne energije je bil namenjen za oskrbo negospodinjskih odjemalcev, in sicer 43,9 odstotka, 123.838 gospodinjskih odjemalcev je porabilo 40,5 odstotka proizvedene toplotne energije, kar 15,7 odstotka pa so znašale izgube v omrežju.
Primarni energent za proizvodnjo toplote za daljinsko ogrevanje je še vedno premog, in sicer s 57,8 odstotka. Sledila sta zemeljski plin (28,6 odstotka) in lesna biomasa (12,6 odstotka). Cena toplotne energije se je sicer lani v povprečju povečala za 10 odstotkov.
Kot v poročilu ugotavlja agencija, so se lani nakazovale nekatere pomembnejše spremembe na trgih z električno energijo in zemeljskim plinom, ki od udeležencev teh trgov zahtevajo veliko sposobnost prilagajanja.
"Padanje cen električne energije na borzah, velika rast njene proizvodnje iz obnovljivih virov ter težave in neznanke povezane s tem, zmanjševanje uporabe zemeljskega plina in še marsikaj je in bo pomembno spremenilo razmere na trgu. Tako z vidika odjemalcev kot tudi drugih deležnikov je pomembno dejstvo, da se v končnih cenah vse bolj zmanjšuje delež samega energenta, kar je poseben izziv tudi za energetske regulatorje," so v poročilu, s katerim mora soglašati vlada, še navedli na agenciji.
