Ali je bil finančni holding, ki je imel v tistem trenutku okoli 40.000 delničarjev, slovenska Cerkev pa je imela v njem le manjšinski delež, pri delniških poslih kakor koli oškodovan, ni znano. "Iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu, pa jasno izhaja, da je moral Zvon Ena na lastno škodo pokrivati izgubo, ki so jo nekatere družbe utrpele zaradi poslov z nadškofijo. Prav ti posli so nadškofiji zagotovili pomemben del sredstev za kasnejši uspešni prevzem Zvona Ena," še navaja časnik.
Iz izpiska transakcijskega računa je razvidno, da je NFD 1, tik preden je nadškofiji nakazal 1,7 milijona evrov kupnine za delnice MK Založbe, na svoj račun dobil domala identičen znesek. Nakazal mu ga je Zvon Ena, kar nakazuje, da je bil posel vnaprej skrbno načrtovan in zasnovan z izključnim namenom nadškofiji zagotoviti visoko premoženjsko korist, navaja časnik.
Ob tem dodaja, da so v nadškofiji le dan kasneje poravnali račun za že prodane delnice MK Založbe in Krekovi družbi nakazali dober milijon evrov. S tem so zaokrožili verigo delniških poslov, ki je v nadškofijsko blagajno brez vloženega evra prinesla kar 663.000 evrov dobička.
Podpisnik pogodb na strani nadškofije je bil zdaj že upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres, le nekaj tednov prej pa je s praktično enakim poslom za 606.000 evrov dobička na škodo drugih vpletenih družb poskrbel upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger. Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, proti kateremu v nasprotju z drugimi cerkvenimi veljaki poteka kazenski postopek (zaradi poneverjanja evropskih sredstev pri obnovi Betnave), je bil v času vprašljivih poslov predsednik nadzornega sveta Zvona Ena, še navaja časnik.
