Novice Svet24

Spremembe bodo pripravili skupaj na način, da bo jasno, da gre za namen olajšanja svobode združevanja in ne nasprotno, so pojasnili. Kot je po sestanku pojasnil Virant, je predlog novele, ki ga je pripravila strokovna služba ministrstva za notranje zadeve in je bil objavljen na vladnih spletnih straneh, velik del javnosti ocenil kot poseg v svobodo združevanja in poskus krepitve represije. Minister zagotavlja, da namen ni bil takšen.

"Sam sem po duši in političnem prepričanju liberalec in zadnja stvar, ki bi mi padla na misel, je, da bi omejeval ustavne svoboščine," je povedal. Hkrati je dopustil možnost, da so bile "stvari nekoliko nerodno skomunicirane" ter padle v "razgreto ozračje" in občutljivo obdobje, ko so ljudje nezaupljivi.

Ustava jamči pravico do združevanja in mirnega zborovanja, tudi spontanega, zato Virant poudarja, da so shodi in demonstracije lahko neprijavljeni, saj s tem niso nezakoniti. V to se ne sme posegati in se tudi ne bo, je zagotovil.

Glavni namen zakonskih sprememb je sicer bil, da se zagotovi varnost v primeru protestov in demonstracij, je dejal minister in dodal, da bodo šle tudi na novo pripravljene spremembe izključno v to smer ter v smer olajšanja možnosti shodov in zborovanj.

Predstavnik VLV Peter Petrovčič je izpostavil občutljivost zakona o javnih zbiranjih, saj ta ureja eno temeljnih političnih in demokratičnih pravic. Zato so, kot pravi, v gibanju ostro nasprotovali predlogu novele zakona. Ta je namreč po njegovi oceni močno omejevala državljane pri izražanju svojega mnenja na javnih zbiranjih tako z večanjem pristojnosti policije kot tudi z birokratizacijo, ki je povezana z visokimi stroški in globami, če se zakon krši.

Tudi Petrovčič meni, da je predlog v nekaterih delih tudi grobo posegel v ustavni pravici do svobode izražanja ter do zbiranja in združevanja. Zato bodo v skladu z današnjim dogovorom z ministrom predlog skupaj s civilnimi gibanji, društvi in sindikati znova sestavili na način, da ne bo onemogočal ustavnih pravic. Konkretnih predlogov za spremembe sicer v gibanju še nimajo.

Predvidoma se bosta strani za skupno mizo usedli proti koncu avgusta ali v začetku septembra in poskušali doreči vsebino zakona, je napovedal Virant.

Ob tem je minister še pojasnil, da sta bili z omenjenim predlogom novele predvideni dve spremembi. Na neorganiziranih shodih bi vlogo rediteljske službe opravljala policija, nekoliko pa bi se razširil še nabor oziroma definicija nevarnih stvari, ki jih ni dovoljeno prinašati na prireditve.

Zahteva za dodatno koalicijsko usklajevanje jeseni je sicer nedavno prišla tudi iz vrst največje vladne stranke PS.

Po Virantovih besedah so sicer na današnjem sestanku ugotovili, da se v marsičem strinjajo. Civilno-družbena gibanja, tudi tista, ki gredo na ulico, imajo v družbi zelo pomembno vlogo, poudarja minister. Kot pravi, je ta pritisk zelo pomemben in to mora poslušati tudi politika.

Medtem se VLV po Petrovčičevih zagotovilih že pripravlja na naslednjo vstajo, datum pa še ni znan. V javnosti je bilo sicer slišati namige, da tudi VLV sodeluje pri ustanavljanju novih strank, ki se obetajo v slovenskem političnem prostoru. Petrovčič je danes zatrdil, da bo gibanje VLV ostalo na ulici in v sklopu civilne družbe, da pa potekajo pogovori "z nekaterimi posamezniki v Sloveniji za ustanovitev stranke". Ob tem je zagotovil, da ne sodelujejo z nekdanjim predsednikom računskega sodišča Igorjem Šoltesom. Ta je namreč nedavno potrdil, da potekajo pogovori o novi stranki, a da še ni dogovorjeno, v kakšno obliko združevanja bodo šli.