Po predlogu tožilca Stanislava Pintarja ji je sodnica Romana Gradič na glavni obravnavi za obe zadevi izrekla petletno zaporno kazen.
Tovšakovi, ki je trenutno na Igu na prestajanju 14-mesečne zaporne kazni v zadevi Čista lopata, je Višje sodišče v Celju nedavno potrdilo tudi dvoletno zaporno kazen za primer zlorabe Vegradove blagajne vzajemne pomoči.
Pintar Tovšakovi očita poslovno goljufijo pri prenovi dvorca Betnava na račun EU. Zagrožena kazen za omenjeno kaznivo dejanje je do osem let zapora. Podobnega kaznivega dejanja je Tovšakova osumljena tudi v zadevi Rimske terme in tudi za to kaznivo dejanje je kazen do osem let zapora. Na predlog tožilca, ki je modificiral obtožnico, pa je sodnica iz kazenskega postopka v zadevi Betnava izločila postopek zoper Tovšakovo in potem izločen postopek združila s postopkom v zadevi Rimske terme.
Kot je povedala Tovšakova, so se v okviru pogajanj o krivdi dogovorili, da kazen lahko prestaja na polodprtem oddelku, Pintar pa temu ne nasprotuje, a kot pravi je to stvar posameznega zavoda.
Zoper Tovšakovo so pred zaključkom še tri preiskave, in sicer zadeva Vegrad naložbe, Vemont, tudi v tem primerih gre za poslovno goljufijo, kmalu naj bi bila končana tudi zadeva s Hypo banko.
Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili čez dva milijona evrov, ki so jih dobili pri banki.
S tem denarjem so pridobili do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija kasneje ta denar vrnila.
Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Kasneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU.
V zadevi Rimske terme pa Pintar Tovšakovi očita, da je tedanjega direktorja Rimskih term Maksa Brečka, ki je avgusta lani umrl, napeljala, da sta skupaj na podlagi ponarejene dokumentacije vložila zahtevo na gospodarsko ministrstvo za pridobitev 3,5 milijona evrov. Ta sredstva sta pridobila in porabila. Poleg tega jo obtožnica bremeni, da je del terjatev iz tega posla, ki pa sploh niso obstajale, prodala faktoring družbi Prvi faktor za 1,4 milijona evrov.
V zadevi Betnava so krivdo priznali tudi nekdanja direktorica družbe Betnava Dragica Marinič, ki je obsojena pogojno na 23-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, gradbeni nadzornik Karel Bogatin, ki je krivdo priznal tudi v zadevi Rimske terme, na dve leti zapora, ki ga bo odslužil s 1460 ur družbeno koristnega dela. V zadevi Rimske terme je krivdo priznal tudi odgovorni nadzornik gradnje Rimskih term Marijan Volmajer, ki mu je izrečena pogojna zaporna šestmesečna kazen s preizkusno dobo enega leta.
Anton Ekart iz mariborske nadškofije pa je v zadevi Betnava obsojen pogojno na 10-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.
Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec pa krivde doslej ni priznal.
