Novice Svet24

Vladi in ministrstvu za zdravje predlagajo, naj sistematično in čim prej pripravita ukrepe za izboljšanje zdravstvenega sistema, ministrstvo pa naj najkasneje do konca leta opredeli merila za mrežo javne zdravstvene službe. Sodelujoči na razpravi se niso strinjali že pri opredelitvi, v kakšnem stanju je slovensko zdravstvo. Medtem ko je predstavnik Iniciative zdravnikov, ki je 25. junija organizirala protestni shod v Ljubljani, Daniel Bešič Loredan ocenil, da je slovenski zdravstveni sistem tik pred sesutjem, pa predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina meni, da je daleč od tega in da je slovensko zdravstvo še vedno kakovostno in solidarno. Ocenjuje tudi, da se je kriza zdravstva šele dotaknila, problem pa vidi v tem, da se je zadnjih deset let zdravstvo ožemalo ter da ni bilo konsenza za sprejem sistemskih sprememb.

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin pa je opozoril, da po sedanjih projekcijah 9. decembra ne bodo več zmožni izplačevati denarja bolnišnicam. Za prihodnje leto pa pričakujejo, da bo v zdravstveni blagajni zmanjkalo 200 milijonov evrov, kar pomeni en mesec financiranja zdravstvene dejavnosti. Opozarja tudi, da ima pet bolnišnic takšne dolgove do dobaviteljev, da jim bodo v roku nekaj dni blokirali račune.

Direktor jeseniške bolnišnice, ki so ji dobavitelji zaradi zapadlih terjatev v januarju začasno ustavili dobavo zdravil, Igor Horvat pa je opozoril, da direktorji nimajo nobenih orodij za upravljanje. Poudaril je tudi, da je financiranje bolnišnic nerealno in neenakomerno razporejeno ter da so splošne bolnišnice pred kolapsom.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl meni, da opozorila glede stanja v zdravstvu kažejo na to, da se zdravstva danes v državi ne obravnava kot prioriteto. Poudarila je, da se je treba zediniti, ali je zdravstvo prioriteta ter kako se bo zdravstvo financiralo. Sicer bo treba krčiti pravice, je dejala.

Dotaknili so se korupcije v zdravstvenem sistemu. Državna sekretarka Čoklova meni, da je polemika glede tega v javnosti popolnoma sprevržena ter da je številka 500 milijonov evrov, kolikor naj bi se vsako leto izgubilo z javnimi razpisi, mnogo pretirana.

Bešič Loredan pa je odgovoril, da 500 milijonov evrov denarja iz zdravstvene blagajne ne pride do končnih uporabnikov, ampak se izgubi na različnih nivojih zdravstvenega sistema, med drugim tudi s korupcijo. Po njegovi oceni se s korupcijo izgubi polovica tega zneska.

Možina je kot problem izpostavil, da korupcija v zdravstvu ni bila nikoli sankcionirana. Sicer pa so za korupcijo po njegovem mnenju odgovorni predvsem direktorji zavodov. Nasprotno pa meni direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek, saj da imajo vodstva minimalni vpliv na javna naročila, ker se odločitve sprejemajo v stroki.

Mezek in Možina se nista strinjala niti glede tega, kdo je kriv za vse več brezposelnih mladih zdravnikov. Mezek meni, da je brezposelnost posledica strukturnega neravnovesja, saj je zdravniška zbornica razpisovala specializacije predvsem na podlagi interesov specializantov, ne pa na podlagi potreb sistema. Možina pa pravi, da problem ni v zbornici. Opozoril je, da je pri tokratnem razpisu specializacij zbornica predlagala 250 mest za družinske zdravnike, ministrstvo pa jih je zaradi finančnih omejitev odobrilo 200.

Člani odbora so danes tudi obravnavali problematiko debelosti in prekomerne prehranjenosti otrok v Sloveniji. Podatki Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) kažejo, da debelost med otroki v Sloveniji narašča. Leta 2006 je bilo 40 odstotkov več prekomerno prehranjenih otrok kot leta 1991, najizrazitejši porast je bil pri dečkih. Lani je bilo tako prekomerno prehranjenih 27,1 odstotka dečkov in kar 23,7 odstotka deklic, starih med šest in 19 let, kaže raziskava, ki so jo opravili na Fakulteti za šport.

Podatki raziskav za Slovenijo kažejo, da se slovenski otroci ne prehranjujejo zdravo. Raje namreč izbirajo nezdravo hrano, ne uživajo dovolj zelenjave in rib, prav tako nimajo ustreznih navad pitja, saj so pogosto žejni. Po drugi strani pa raziskave kažejo, da slovenski mladostniki segajo v vrh Evrope po količini popitih pijač z dodanim sladkorjem. V letu 2010 sta tako sladkarije in sladkane pijače vsak dan uživali dve tretjini mladostnikov. Fantje raje posegajo po sladkih pijačah, dekleta pa sladkarije.