Damjan Damjanovič se je v zadnjem letu znašel pred novimi izzivi. Kritikom, ki so njegovo sodelovanje v žiriji zabavne oddaje Slovenija ima talent označili za neprimerno položaju direktorja, je dokazal, da so v zmoti.
Če je lahko ameriški predsednik Clinton s saksofonom zabaval množice in ruski Putin s harleyjem obiskal motoristični zbor, zakaj ne bi smel prvi mož slovenske Filharmonije izbirati talentov? Njegov beograjski kolega Ivan Tasovac je že četrto sezono član žirije v srbskih Talentih, s čimer je bistveno pripomogel k prepoznavnosti ugledne ustanove.
Tudi Damjanu je uspelo podobno, in to brez provokacij, čeprav smo si lahko njegove solze različno razlagali. Morda še težji izziv pa je, da se je moral znova navaditi na samsko življenje. Toda nastale okoliščine ga niso pretirano zmedle, saj je že zdavnaj razčistil sam s seboj. Zaveda se, da je s prepoznavnostjo bolj na udaru posameznikova zasebnost. Vrtanje po njej lahko včasih na površje privleče neprijetne stvari, še posebno če ima kdo v omari veliko okostnjakov. Damjan se ničesar ne boji, ker v preteklosti ni zagrešil nič žgečkljivega, in tudi pri ločitvi so ga mediji obravnavali z veliko tolerance in razumevanja.
Celo njegove solze so naletele na topel sprejem, čeprav moške zaradi takšnega izražanja čustev hitro označijo za mevže. Se je moral tudi sam spoprijeti s tem? »Kakšna opazka je že priletela. Še vedno velja prepričanje, da moški ne sme pokazati svojih čustev, kar je žalostno. Nekateri so me celo spraševali, kje sem se naučil tako dobro igrati. Toda zame so bili bolj presenetljivi klici znancev in starejših gospodov, ki so se zaradi mene enako čustveno vživeli v zgodbo, in nemalokrat je kdo zajokal pred televizijskim zaslonom. Največja laž samemu sebi je, da se trudiš pokazati takšen, kakršen nisi. Vsak, ki živi z umetnostjo, mora imeti v sebi topla in hladna čustva, sicer se s to dejavnostjo ne more ukvarjati,« je prepričan eden najbolj zaželenih samskih moških pri nas.
Kljub slavi in položaju ostaja na realnih tleh in pozornosti nežnejšega spola ne obeša na velik zvon. »Ne vem, od kod imate informacije, da sem tako zelo zaželen pri ženskah. (nasmešek) Tega ne čutim, in čeprav bi bilo tako, sem preveč zaseden z delom, da bi to opazil. Ne hodim po zabavah in ne trudim se na vsak način najti nove ljubezenske zveze. To 'plejbojevstvo' me nikoli ni zanimalo in raje pustim času čas.«
Podrobnosti najdete v najnovejši številki Lady.
