Novice Svet24

V SDS zato, kot je pojasnil, predlagajo sprejem novega zakona o obdavčitvi nepremičnin, ki bo upošteval "socialni karakter" in dejansko tržno vrednost nepremičnin. V SDS so nezadovoljni s predlogom obdavčitve nepremičnin, saj bo ta, če bo uveljavljena v sedanji obliki, po njihovem mnenju vodila le v večje socialne in finančne težave družin in posameznikov. Šircelj je ob tem opozoril na strukturo lastništva, saj je večina bivanjskih nepremičnin po njegovih besedah v rokah fizičnih oseb, nekateri pa, kot je poudaril, ne bodo mogli plačevati tega davka.

V največji opozicijski stranki zato predlagajo, da se pripravi nov zakon o obdavčitvi nepremičnin. "Mislim, da so taki predlogi že v predalih, saj ni prvič, da se pogovarjamo o tem," je dejal Šircelj.

Ob tem pa v SDS predlagajo, da se iz obdavčitve izloči premoženje, ki ga podjetja oz. kmetje uporabljajo za opravljanje dejavnosti, saj bo davek na nepremičnine po njihovem mnenju poslabšal konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Davki se v tem primeru kopičijo in podvajajo. S tem, ko je obdavčena vsa dejavnost v državi, se zmanjšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva v najširšem smislu, tudi izvoza," je dejal.

Zagotoviti želijo tudi pravno varnost zavezancev. Ti namreč glede na besedilo predloga ne bodo imeli osnove za pritožbo na ocenjeno vrednost, če pri ugotavljanju te ni prišlo do napake. "Pri obdavčitvi je treba upoštevati tudi socialni karakter, določena kvadratura stanovanj, nujna za bivanje, pa ne bi smela biti obdavčena," je dodal Šircelj.

Pri določanju višine davka na nepremičnine bi morala biti upoštevana tudi dejanska tržna cena nepremičnine, če bi davčni zavezanec to zahteval. Davčna osnova je v predlogu namreč opredeljena kot posplošena tržna vrednost, ugotovljena na podlagi množičnega vrednotenja. "V zvezi s tem vrednotenjem smo imeli mnogo problemov," je dejal Šircelj. Ocenjene vrednosti so po njegovem mnenju precej višje od dejanskih, ki bi jih nepremičnine dosegale na trgu.

Predlog zakona sicer razširja predmet obdavčitve, tako da bi bile obdavčene vse nepremičnine, razen tistih, ki predstavljajo javno dobro oz. so v lasti mednarodni institucij in konzulatov, vendar pa po Šircljevem mnenju zakon ne določa natančno, kdo je opravičen plačila. "Imamo ogromno opredelitev, kaj je javno dobro, to pa ureja tudi več zakonov. Ali je javno dobro samo bolnica ali tudi cerkev? Zakon tega ne definira," je izpostavil.

Nesprejemljiva se mu zdi tudi obdavčitev sakralnih objektov. "Obdavčitev nepremičnin verskih skupnosti je sprejemljiva le, če se te uporabljajo za poslovne namene," je poudaril.

Moti ga tudi določilo zakona, ki predvideva, da se bo davčni dolg lahko spremenil v lastniški delež občine. "To bi pomenilo ponovno nacionalizacijo nepremičnin, občine pa teh najbrž ne bi znale dovolj dobro upravljati," je poudaril. Po njegovem mnenju bi tako nastali novi fevdi, premoženje bi se centraliziralo, lastniki pa bi postali najemniki.

Ministrstvo za finance je sicer prejelo več kot 100 pripomb in predlogov glede predloga zakona o davku na nepremičnine. Predloge bodo, kot so zagotovili, proučili in smiselno upoštevali, če jih bo mogoče vključiti v sistem na način, da se ne ruši primerljive obravnave med vrstami nepremičnin in zavezanci. Zakon naj bi bil sprejet do konca leta.