Novice Svet24

V zadnjih desetih letih v povprečju beležimo približno en primer smrti volka zaradi prometnih nesreč letno. Volkuljo so odpeljali na preiskave na Inštitut za zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali, rib in čebel na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Tam so ugotovili, da je bila volkulja v odlični kondiciji in visoko breja, so sporočili iz društva SloWolf.

Zaradi trka z vozilom je utrpela hude poškodbe pljuč, jeter, prsne hrbtenice, vretenc, reber in medenice. Pri pregledu so potrdili štiri ženske in tri moške popolnoma razvite zarodke.

Preiskave so sicer namenjene spremljanju zdravstvenega stanja volkov. Z njimi ugotavljajo morebitne povzročitelje bolezni za katerimi lahko zboli volk in posredno tudi človek, če gre za zoonozo (na primer steklina). S preiskavami so potrdili prisotnost zajedavca iz rodu trichinella, ki je pri tej vrsti zaradi njenega načina življenja pričakovan in ne vpliva bistveno na življenje živali.

Gre za zoonozo, ki za človeka v tem primeru ni nevarna, saj se človek z mesom volka ne prehranjuje. Preiskava na steklino je bila negativna. Do zdaj te bolezni pri volkovih v Sloveniji še niso ugotovili. Volkulja se je parila dokaj pozno in sicer v prvi polovici aprila, do kotitve pa bi po ocenah na osnovi razvitosti zarodkov prišlo v nekaj dneh, sredi junija.

Za dinarsko populacijo je sicer bolj običajno, da se mladiči izkotijo od sredine aprila do sredine maja. Podobno velja tudi za druge populacije volkov iz podobnih zemljepisnih širin v Evropi in Ameriki.

Na območju Postojnske kotline in zahodnega dela Pivške doline zaenkrat niso zaznali prisotnosti drugega tropa oziroma legla volkov. Lansko leto je bila na tem območju domnevno nezakonito odstreljena volkulja Tonka iz tropa Vreščica-Nanos. Zaenkrat ni znano ali je povožena volkulja morda po Tonkini smrti prevzela status reproduktivne (alfa) volkulje v tem tropu. Odgovor na vprašanje, kateremu tropu je pripadala, bodo omogočile prihodnje genetske analize, ki jih izvajajo raziskovalci na projektu SloWolf.