Pred letom dni je namreč Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v zadevi Kurić in drugi odločilo, da Slovenija še vedno ni zadovoljivo rešila vprašanja izbrisanih, zato je šestim pritožnikom določilo po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo. Istočasno je sodišče določilo, da mora Slovenija v enem letu pripraviti celovito odškodninsko shemo za vse izbrisane.
Ker je v začetku letošnjega leta postalo jasno, da Sloveniji omenjene sheme ne bo uspelo sprejeti pravočasno, je vlada evropsko sodišče zaprosila za podaljšanje roka, vendar ji sodišče ni ugodilo.
Osnutek zakona o povračilu škode izbrisanim, ki predvideva omenjeno shemo, je trenutno v koalicijskem usklajevanju. Sprva so na ministrstvu predvidevali, da bo vlada zakon obravnavala jeseni, zdaj pa so na ministrstvu za STA pojasnili, da bo zakon na obravnavi na vladi predvidoma že sredi julija. Kot je v ponedeljek za STA dejal minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant naj bi bil osnutek zakona čez približno dva tedna tudi objavljen na portalu e-demokracija.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Na osnutek zakona so na srečanju z ministrom Virantom 27. maja pripombe podali tudi predstavniki izbrisanih. Na ministrstvu so jih, kot navajajo, temeljito preučili in nekatere izmed njih tudi upoštevali pri osnutku zakona. Se bo pa Virant, kot je povedal, glede zakona z izbrisanimi najverjetneje sestal še enkrat.
Besedilo osnutka zakona predvideva rešitev vprašanja odškodnin s pavšalom v enostavnem upravnem postopku. Pogoj za upravičenca bo, da si je uredil status oz. vložil napor v urejevanje statusa. Število upravičencev v zadnjem znanem osnutku sicer ni bilo navedeno, a naj bi jih bilo okoli 8000.
Po shemi, ki so jo predstavili izbrisanim, je bila država pripravljena posamezniku izplačati po 30 evrov za vsak mesec izbrisa. Največja odškodnina bi tako znašala dobrih 7500 evrov, če si je denimo posameznik status uredil šele letos. Ob tem bi bila odškodnina lahko višja, če bi imel izbrisani stroške z zdravljenji ali šolnino, a bi te stroške moral dokazati.
V osnutek naj bi na novo vpisali tudi možnost individualne tožbe, če se posameznik z odškodnino ne bi strinjal.
