Slovenija

Bomo vodo zaščitili pred privatizacijo?

Tina Nika Snoj
11. 6. 2013, 11.01
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Peticije proti privatizaciji podpisujemo tudi Slovenci. Kmalu bomo imeli odlično priložnost, da vodo dokončno zavarujemo kot javno dobro. Jo bomo izkoristili?

Privatizacija oskrbe z vodo že dolgo buri duhove in prav je tako. Evropska direktiva, ki se pripravlja, jo namreč omogoča, evropska politika pa aktivno podpira in celo zahteva. V državah, ki so bile prisiljene zaprositi za evropsko pomoč, so bila javna podjetja za oskrbo z vodo med prvimi na spisku tistih, ki jih mora država prodati. Upor civilne družbe je močan in dobro argumentiran. Peticije proti privatizaciji podpisujemo tudi Slovenci. Kmalu bomo imeli odlično priložnost, da vodo dokončno zavarujemo kot javno dobro. Jo bomo izkoristili?

Po Evropi že nekaj časa kroži peticija Right2Water, ki od Evropske komisije zahteva, da vodo z zakonom zaščiti kot javno dobro in onemogoči trgovanje z njo kot z blagom. Podpisalo jo je že skoraj milijon ljudi in pol, do septembra naj bi bilo podpisnikov dva milijona. Že zdaj jih je dovolj, da ima težo evropske državljanske pobude. Poleg tega podobne peticije podpisujejo tudi po državah članicah. Tudi pri nas jih kroži kar nekaj. Še veliko večjo težo pa ima predlog državnega svetnika Steva Ščavničarja, da naj se voda in komunalna ureditev kot temeljni človekovi pravici zapišeta v ustavo.

»Ne zaupam Evropi.«

 Stevo Ščavničar je predlog vložil na pobudo županov zgornje Gorenjske. »Vsak mesec se z župani srečujemo in obravnavamo priložnosti in probleme v naši regiji ter širše. Predlog Evropske direktive o javnih naročilih v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev se nam zdi še posebej problematičen, ker povečuje možnost za privatizacijo oskrbe z vodo. Strinjali smo se, da je to temeljna človekova pravica, ki jo je treba odločno zaščititi.« Direktiva bi sicer po mnenju predlagateljev vnesla več preglednosti in bolj smiselno porabo sredstev v sistem javnega naročanja, večjo konkurenčnost in boljši dostop srednjih in malih podjetij na trg javne oskrbe. Ob tem naj bi preprečevala korupcijo in finančne mahinacije, ki domujejo v marsikateri državi članici, a o njej tudi v evropskih institucijah še zdaleč niso soglasni.

Evropa trdi eno, praksa kaže drugo

 Dobrim namenom tudi Ščavničar ne zaupa. »Sum vzbuja že dejstvo, da so bili v strokovnem odboru, ki je svetoval komisiji pri pripravi predloga, v večini predstavniki vodnih multinacionalk. Še bolj skeptičen pa sem zato, ker Evropa sicer načelno stoji za vodo kot javnim dobrim in celo pravi, da je proti privatizaciji, a ko postane država ranljiva, kot npr. Grčija, Španija in Portugalska, celo zahteva, da se podjetja za oskrbo z vodo prodajo zasebnemu kapitalu. Ko je ena od civilnih iniciativ Evropski komisiji postavila javno vprašanje, zakaj trojki ne prepreči takšnega pritiska, ji niti odgovorila ni. To zame pomeni, da govorijo eno in mislijo drugo.« Mimogrede, ena od omenjenih multinacionalk – Veolia – ima tudi v Sloveniji že registrirano podjetje za oskrbo z vodo.  


Več preberite v tiskani Jani (št. 24, izid: 11.6.2013).