Slovenija

Bankirji kradejo naš denar?

S.R.
11. 6. 2013, 10.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Danes in jutri se obetajo pestre skupščine dveh največjih slovenskih bank na temo dokapitalizacije. O dokapitalizacijah bodo tako odločali na skupščinah NKBM-ja in NLB-ja. Gre za ključen korak pri stabilizaciji obeh bank.

Mediaspeed
Janko Medja

Danes je prva na vrsti druga največja slovenska banka. Delničarji Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) bodo odločali o dveh predlogih za dokapitalizacijo. Slovenska odškodninska družba (Sod) predlaga povečanje kapitala z denarnimi vložki v višini 300 milijonov evrov, ki bi se izvedlo najpozneje do konca leta, uprava in nadzorni svet pa predlagata 400-milijonsko dokapitalizacijo z odobrenim kapitalom.

To pomeni, da bi s spremembo statuta banke v NKBM-ju dobili zeleno luč, da se lahko osnovni kapital v naslednjih petih letih glede na potrebe enkrat ali večkrat poveča brez dodatnega sklepa skupščine.

Država, ki ima v NKBM-ju skoraj 80-odstotni delež, je sicer šele ta teden od Agencije za trg vrednostnih papirjev dobila zeleno luč za glasovanje pri predlogih sklepov, ki se nanašajo na spremembo statuta.

Druga največja slovenska banka je po nedavni 100-milijonski državni dokapitalizaciji s pretvorbo hibridnega posojila izvedla kar nekaj lastnih aktivnosti za izboljšanje kapitalske ustreznosti – med drugim je prodala svoj malo manj kot 50-odstotni lastniški delež v Zavarovalnici Maribor.

A vseeno nakopičena slaba posojila in z njimi povezane slabitve in rezervacije terjajo dodatno kapitalsko krepitev. NKBM se je sicer znašla tudi v prvem predlaganem paketu državnih naložb za prodajo, a kakršno koli prodajo banke je mogoče pričakovati šele po sanaciji bančnih bilanc s prenosom slabih terjatev na t. i. slabo banko.

V torek je nato na vrsti največja slovenska banka. Tudi v Novi Ljubljanski banki (NLB) bodo lastniki, med katerimi ima država več kot 90 odstotkov delnic, odločali o dveh predlogih. Uprava in nadzorni svet predlagata 367-milijonsko dokapitalizacijo z odobrenim kapitalom, Sod in Kapitalska družba pa z enkratnimi denarnimi vložki. V primeru NLB-ja, ki jo prav tako močno pesti breme slabih posojil, ni pričakovati kaj drugega kot državno kapitalsko injekcijo.

Predsednik NLB-jeve uprave Janko Medja je dejal, da je že tretja državna dokapitalizacija banke v času krize ključni mejnik pri preobrazbi banke, zato upa na gladek potek skupščine. V NLB-ju zagotavljajo, da bo tokratno povečanje kapitala ob ukrepih za prestrukturiranje in prenovo banke tudi zadnje iz javnih sredstev.

Dokapitalizacije so nujne, ali bodo šli davkoplačevalski milijoni tokrat v prave roke, pa bo pokazal čas.