Novice Svet24

Zato javnost in posebej prebivalce na območjih, kjer živi medved, opozarja, naj prilagodijo svoje obnašanje. Kot so danes sporočili z Zavoda za gozdove Slovenije, so medvedi letos zaradi dolge zime svoj zimski dremež zaključili nekoliko kasneje kot druga leta. Iz brlogov so s svojimi letos poleženimi mladiči prišle tudi medvedke, njihovi potomci iz prejšnje generacije, sedaj stari dobri dve leti, pa so se osamosvojili in intenzivno iščejo svoj "domači okoliš".

Njihova aktivnost se je v zadnjem obdobju - drugi polovici maja - občutno povečala, kaže pa se v povečanju števila škodnih dogodkov, pravijo na zavodu in dodajajo, da medvede pogosteje opazijo pri iskanju lahko dostopne hrane v bližini človeških naselbin, več je tudi občasnih neprijetnih srečanj na dvoriščih kmetijskih gospodarstev, hiš ali vikendov. Z deli na poljih, v gozdovih in z druženjem v naravi so se povečale tudi aktivnosti ljudi na prostem.

Zavod zato poziva širšo javnost in še posebej lokalno prebivalstvo na območjih, kjer si delijo življenjski prostor z medvedom, da se v primeru delovnih opravil in aktivnosti v naravi predhodno seznanijo z življenjskimi navadami rjavega medveda ter prilagodijo svoje obnašanje možnemu srečanju z medvedom.

Informacije o rjavem medvedu, o načinih njegovega obnašanja ter o primernih reakcijah ob srečanju človeka in medveda so dostopne na spletnih straneh www.medvedi.si in www.zgs.gov.si/slo/delovna-podrocja/gozdne-zivali-in-lovstvo/zgibanke- plakati/index.html.

Zavod med priporočili navaja, da je treba imeti ob sprehodih po gozdu pse vedno na povodcu, za spomladansko obdobje pa priporoča razmislek o nujnosti sprehajanja s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten tudi medved.

Priporoča tudi, da smo med hojo po gozdu, še posebej če je območje slabo pregledno, glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo. Kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil, pravijo na zavodu.

Ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi zadenjsko umaknimo.

Če se medved že zapodi proti nam, mirno obstanimo na mestu; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika), pravi zavod. Za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom.

Nikoli ne tecimo pred medvedom, saj s tem povečamo možnost napada, opozarja zavod. Izjema je, kadar se lahko umaknemo na varno v nekaj korakih.

Ne zadržujmo se v bližini trupel poginulih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov, svetujejo in dodajajo, naj poskrbimo, da v okolici domovanja nimamo dostopnih virov hrane za medvede, saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom.

Ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni. Če pa jih opazimo, se čim prej umaknimo, pravijo na zavodu. Med oktobrom in majem tudi ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje, nikoli tudi namerno ne ponujajmo medvedom hrane, dodajajo.

Zavod še pravi, da agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti, v nekaterih primerih medveda lahko sicer res odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča.

Medved, ki se postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico. Velikokrat pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil, dodajajo na zavodu.