Kot kažejo podatki, je bilo v letu 2011 iz Slovenije izvoženih 34 odstotkov posekane lesne surovine, za nadaljnjo domačo predelavo je tako ostalo manj kot 70 odstotkov potenciala te surovine.
Umanotera, slovenska fundaciji za trajnostni razvoj, napoveduje, da bo 21. stoletje stoletje lesa. Les naj bi zamenjal več vrst umetnih snovi, saj se je izkazalo, da te škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in na okolje.
Državni statistiki menijo, da bi bilo za uresničitev te napovedi pri nas med drugim treba zagotoviti optimalno izkoriščenost razpoložljive količine lesne surovine. Opažajo, da se evidentirani letni posek lesa v Sloveniji povečuje. Ta je v letu 2011 znašal skoraj štiri milijone kubičnih metrov, vendar je bilo to le 71 odstotkov možnega poseka lesa. Po oceni v gozdnogospodarskih načrtih bi ta namreč lahko znašal 5,5 milijona kubičnih metrov.
Razlika med količino možnega in evidentiranega poseka je v zadnjih letih znašala okrog 1,5 milijona kubičnih metrov. Ta podatek kaže, da razpoložljive količine lesne surovine še ne izkoriščamo v zadostni meri.
Tehnološka opremljenost predvsem za primarno predelavo lesa je v Sloveniji zastarela. Posledica tega je, da se zaradi nekonkurenčnosti veliko lesa izvozi. Delež izvoza v skupni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov (hlodovina, les za celulozo, drug okrogel industrijski les in les za kurjavo) je v Sloveniji v zadnjih letih precej naraščal, najvišjo vrednost doslej pa je dosegel v letu 2011, 34 odstotkov. Delež izvoza hlodovine je v tem letu znašal 33 odstotkov. Za nadaljnjo potrošnjo je ostalo razpoložljive skupno manj kot 70 odstotkov doma posekane lesne surovine.
Urejeno sodelovanje med dejavnostmi, vezanimi na gozdne vire, omogoča povečevanje dodane vrednosti posekanega lesa in nastajanje novih delovnih mest, predvsem na podeželju. Skupno število zaposlenih v gozdarski dejavnosti ter lesnopredelovalni in papirni industriji se je od leta 2000 do leta 2011 zmanjšalo za okrog 6000 na 24.800 (v letu 2011). Število zaposlenih se je izrazito zmanjšalo v lesnopredelovalni industriji, in sicer z okrog 13.800 (v letu 2000) na okrog 9600 (v letu 2011), kažejo podatki državnega statističnega urada.
Umanotera poudarja, da naj bi gozdna tla vpila 28-krat več vode kot peščena tla. Raziskave so še pokazale, da je spiranje tal na travniku do sedemkrat večje kot v gozdu, na goli površini pa kar 470-krat večje kot v gozdu. Glede na skupno površino slovenskih gozdov, ta je leta 2011 obsegala 58,4 odstotka celotne površine Slovenije, imajo slovenski gozdovi zelo pomembno vlogo pri preskrbi in čiščenju vode (ohranjajo čistost podtalnice in kakovost vodotokov) ter uravnavanju odtoka padavinskih voda v vodotoke (preprečujejo poplave).
En hektar bukovega gozda naj bi npr. zadrževal dva milijona litrov deževnice in jo oddajal kot pitno vodo v okolje. Odrasla bukev naj bi v povprečju sprostila tudi 9400 litrov kisika na leto, to pomeni, da hektar bukovega gozda lahko pridela na leto toliko kisika, kot ga porabi na leto 100 ljudi.
Trajnostno ravnovesje med vlogami in učinki gozda lahko v prihodnosti zagotovimo tudi s krepitvijo popularizacije gozdov. Njen glavni namen je osveščanje, spodbuja pa tudi k spremembi življenjskega sloga.
V letu 2011 je v Sloveniji delovalo 67 kampov, od tega 27 v gorskih občinah. Ti so ponujali 8225 ležišč ali kar 38 odstotkov vseh ležišč v slovenskih kampih v tem letu. Po evidenci Zavoda za gozdove smo imeli v omenjenem letu tudi 93 učnih poti z gozdno tematiko. To so v povprečju do pet kilometrov dolge označene in opremljene poti skozi gozd, namenjene poljudnemu širjenju znanja o gozdovih.
