Ta naj bi se letos skrčil za 2,5 odstotka, prihodnje leto pa za 0,9 odstotka, medtem ko je EBRD še januarja Sloveniji za letos napovedovala dvoodstotni padec BDP.
Slovenija bo letos ostala v recesiji, saj se kriza bančnega in korporativnega sektorja nadaljuje, so opozorili v EBRD.
Slovenska vlada gre s sprejetimi ukrepi v pravo smer, a bo potrebno narediti se več, meni glavni ekonomist EBRD Erik Berglof. Če Slovenija ne želi evropske trojke, bo morala po njegovih besedah najti načine za stabilizacijo bančnega sistema.
Nujno je prestrukturirati banke in začeti s privatizacijo, je dejal. Predlagal je tudi tesnejše povezovanje Slovenije s tujimi bankami in investitorji, s čimer bi se preprečil domino učinek morebitnega umika kapitala iz Slovenije.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Berglof, je znano, da ima Slovenija velike težave z bančnim sektorjem, predvsem zaradi slabih posojil. S tem so banke posledično vpete v lastništvo v teh podjetjih in tudi zaradi tega močno izpostavljene tveganjem.
Slovenija mora, tako kot ostale države v regiji, naprej s strukturnimi reformami. Izkoristiti je treba trenutne razmere na finančnih trgih, kjer je dovolj likvidnosti, ta sredstva pa porabiti za takojšnje reforme.
Slovenija je z izdajo za 3,5 milijarde dolarjev petletnih in desetletnih obveznic dobila dovolj denarja za pokritje letošnjih obveznosti, zato je malo možnosti, da bi zaprosila za finančno pomoč za reševanje bančnega sektorja, pa pravi analitik skupine RBS Abbas Ameli Renani.
Kot je dejal za glasilo EBRD Emerging Markets ob začetku dvodnevnega letnega srečanja in skupščine EBRD v Carigradu, je uspeh Slovenije pri izdaji obveznic lahko "dvorezen meč", saj bi ta lahko upočasnil prestrukturiranje gospodarstva in izvajanje reform.
Ekonomist iz Capital Economics James Howat pa je dejal, da težava Slovenije ni javnofinančni položaj, ampak obseg težav v bančnem sektorju. Zdaj je ključno dogajanje okrog slabe banke in ustvarjanje pogojev za investitorje.
