Spomladanska gospodarska napoved Bruslja je tako za Slovenijo slabša od zimske in občutno slabša od povprečja v območju evra.
V prejšnji, februarski napovedi je komisija Sloveniji za letos prav tako napovedala dvoodstotni padec BDP, a nekoliko nižji, 5,1-odstotni javnofinančni primanjkljaj.
Za prihodnje leto pa ji je februarja napovedala 4,7-odstotni primanjkljaj in 0,7-odstotno rast, tako da je v novi napovedi obete za rast v prihodnjem letu občutno poslabšala.
Padec BDP bo poleg Slovenije v prihodnjem letu v celotni EU beležil le še Ciper, in sicer 3,9-odstotno skrčenje BDP; vse druge članice unije bodo v letu 2014 beležile rast.
Problematičen je tudi primanjkljaj. Slovenija bi ga morala letos znižati pod tri odstotke BDP, sicer ji grozijo sankcije. Komisija je že februarja ocenila, da tega cilja zelo verjetno ne bo dosegla.
V Bruslju so sicer že večkrat nakazali, da si lahko nekatere države letos obetajo podaljšanje roka za odpravo presežnih primanjkljajev. Odločili bodo konec maja.
Poleg tega še vedno strmo raste javni dolg Slovenije, ki je leta 2008 znašal še 22 odstotkov BDP. Komisija napoveduje, da bo letos 61-odstoten, prihodnje leto pa 66,5-odstoten, kar je nad dovoljeno mejo, a še vedno precej pod povprečjem območja evra in EU.
Raste tudi brezposelnost v Sloveniji, čeprav je še vedno nižja od povprečja v območju evra in EU. Bruselj ji za letos napoveduje 10-odstotno, za prihodnje leto pa 10,3-odstotno brezposelnost.
