Novice Svet24

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) vse, ki sodelujejo pri pripravi programa, pozivajo, da sprejmejo izziv in program pripravijo tako, da bo držal vodo. Da torej ne bo le črka na papirju, temveč izvedljiv načrt.
Na GZS menijo, da je Slovenija sicer res v težkem gospodarskem položaju, a ta ni brezizhoden. Vlada ima po njihovi oceni izjemno priložnost, da Evropski komisijo z nacionalnim reformnim programom pošlje celovit predlog ukrepov, ki pa mora biti izvedljiv načrt in ne le še en dokument na papirju.
Največje jamstvo za to je po njihovem prepričanju povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. "Večja konkurenčnost je največje jamstvo za socialno stabilnost v državi," pravijo na zbornici.
GZS je že v petek opozorila, da je treba ukrepe v osnutku nacionalnega reformnega programa časovno uskladiti in v številnih primerih opredeliti konkretno vsebino.
Ob tem ponavljajo, da gospodarstvo ne pristaja več na nikakršne obremenitve. "Nujno potrebujemo jasne, transparentne takojšnje ukrepe za omejitev javne porabe in za zagon gospodarstva. Višji prihodki v proračun bodo sicer le nalivanje vode v luknjast sod," opozarjajo na GZS.
Zato vlado še enkrat pozivajo, naj ne stori napake in naj dodatno ne obremeni gospodarstva in državljanov z novimi ali višjimi davki ter dajatvami, preden z dejanji poseže v racionalizacijo javnega sektorja in zagon gospodarstva.
Na zbornici spominjajo, da so gospodarstveniki v zadnjih letih prevečkrat poslušali prazne obljube. "Zdajšnja vlada je pred izzivom, da takšnega vedenja ne ponovi. Še več, zdajšnja vlada mora ravnati drugače, sicer se bo z nadaljnjo zmanjšano konkurenčnostjo naših podjetij krizo še bolj poglobila," so jasni na GZS.
Ob tem še enkrat tudi poudarjajo, da mora vlada v praksi izkazati močno zavezo po transparentnosti, profesionalnosti in depolitizaciji.
Slovenija po njihovih navedbah potrebuje tudi strokovna pravila in strategijo o tem, katera podjetja reševati in katera spodbujati, katera državna podjetja prodati in katera obdržati v državni lasti. "Cilj mora biti bogatenje gospodarstva, ne njegovo siromašenje," so prepričani.
Največji nevarnosti namreč vidijo v morebitnih nesmotrnih reševanjih podjetij zaradi neekonomskih interesov in v morebitnem vnovičnem zastoju pri privatizaciji. "Slovenija nujno potrebuje svež kapital, ki mora imeti pozitivne narodno gospodarske učinke," je stališče zbornice.
Na GZS pričakujejo tudi "odkrit in odločen boj" proti davčnim utajam, sivi ekonomiji, delu in zaposlovanju na črno, korupciji in klientelizmu. Predvsem pa se nadejajo nove gospodarske politike, ki bo odločno podpirala izvoz, in nove tehnološke politike, ki bo bistveno učinkoviteje podpirala raziskave in razvoj.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je medtem za STA pojasnil, da so svoje stališče glede programa predstavili na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), dokument pa je zanje tako splošen, da se s kakšnimi konkretnimi vsebinskimi pripombami nanj ne bodo odzvali.
Čakajo namreč na bolj konkreten program stabilnosti, ki bo vseboval tudi predlagane davčne ukrepe in načrte za krčenje porabe.
Tudi v Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije posebnih pisnih pripomb danes niso pošiljali, je za STA povedal generalni sekretar združenja Igor Antauer. Rekel je, da so svoje povedali že na petkovem ESS in ne vidijo potrebe, da svoja stališča še enkrat pošiljajo pisno. V petek je Antauer v dokumentu pogrešal kaj novega in inovatinega ter predvsem razvojne ukrepe.