V Sloveniji se vzdrževanje in gradnja državnih cest ne financirata iz namenskih sredstev, ampak gredo sredstva iz integriranega proračuna. V Direkciji RS za ceste pravijo, da so se sredstva, namenjena vlaganjem v ceste, v zadnjih petih letih zmanjševala in z rebalansi je bilo direkciji v tem obdobju odvzetih več kot 203 milijone evrov. To se na mreži glavnih in regionalnih cest močno pozna, poudarjajo.
Zadnja dva rebalansa, torej v letih 2011 in 2012, sta po navedbah direkcije posegla v že sklenjene pogodbe, zato je bilo treba spremeniti dinamiko del tako, da je bilo mogoče plačila zagotoviti v prihodnjem proračunskem obdobju. Ob tem v direkciji izpostavljajo še elementarne dogodke, ki povzročajo nove in nove stroške. Stroški sanacije zadnjih poplav in obilnih padavin v letošnji zimi pomenijo obsežnejše poškodbe tako na voziščnih konstrukcijah kot v cestnem telesu.
Popis v zimi poškodovanih vozišč še poteka, je pa že zdaj znano, da sredstva direkcije za redno vzdrževanje, manjše preplastitve, sanacije vozišč po zimi in podobna opravila, za kar bo treba po ocenah skupaj odšteti približno 57 milijonov evrov, ne bodo zadoščala. Za zimsko službo je bilo namreč že porabljenih 21,4 milijona evrov in dodatnih 9,4 milijona evrov za posipne materiale. Samo stroški vzdrževanja cest izven zimske sezone znašajo približno dva milijona evrov mesečno.
Za zagotavljanje ustreznega stanja cest bi direkcija prihodnjih 20 let potrebovala med 320 in 350 milijonov evrov letno, kar pa je glede na razmere v državi nerealno pričakovati, se zavedajo v agenciji, kjer so izračunali tudi, da bi za ureditev približno 3000 kilometrov cest, ki so v slabem ali zelo slabem stanju, na način, da bi bile primerljive s cestami v EU, v prihodnjih 15 letih potrebovali 200 milijonov evrov letno. Direkcija je zato vse sile usmerila v pridobivanje sredstev iz evropskih virov.
V direkciji so ponovno opozorili tudi na izpad, ki so ga v obdobju od aprila 2010 do junija lani beležili zaradi prelivanja sredstev iz naslova letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu v javno železniško infrastrukturo, in sicer na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev za naložbe v javno železniško infrastrukturo.
S tem, ko so bila namenska sredstva, zbrana za vlaganje v ceste, povsem preusmerjena na železnice, je bil povzročen triletni izpad prihodka, ki ima danes za posledico propadanje in slabšanje lastnosti voziščnih konstrukcij na pretežnem delu ceste v upravljanju direkcije, opozarjajo v tej.
V direkciji ob tem spominjajo, da se je v zadnjih 15 letih državno cestno omrežje zaradi prenosa cest iz pristojnosti občin na državo (razlog za prenos cest v pristojnost države je bila ravno nezmožnost vzdrževanja občinskega cestnega omrežja v obsegu, kot je bil zatečen ob ustanovitvi občin) povečalo za okoli 1000 kilometrov, pri čemer pa sredstva v proračunu niso sledila temu povečanju.
"To pomeni, da so bile občinske ceste, ki so prešle v pristojnost države oz. jih je morala v upravljanje prevzeti direkcija za ceste, v slabem ali zelo slabem stanju," poudarjajo v direkciji.
Iz naslova letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu se je lani v proračun steklo približno 108 milijonov evrov. Direkciji za ceste je bilo za vlaganje v ceste namenjena približno tretjina teh sredstev, in sicer približno 33,8 milijona evrov, ostalo pa je bilo namenjeno razvoju javne železniške infrastrukture.
V proračunu za letos ima direkcija iz tega naslova predvidenih približno 56,9 milijona evrov sredstev, ki so namenjena investicijskemu vzdrževanju in gradnji državnih cest. Zaradi stanja cestnega omrežja si direkcija prizadeva za pridobitev stalnega namenskega vira iz bencinskega centa, saj je zdaj financiranje neustrezno, kar po njihovem občutijo prav uporabniki državnih cest.
