Uvodničarji so soglašali, da je treba ponovno ovrednotiti sedanji volilni sistem, pri katerem Slovenija vztraja že od osamosvojitve. Kot eno od ključnih slabosti sedanjega stanja so izpostavili prevladujočo vlogo političnih strank.
Razpravljavci so opozorili, da za uspešnost demokracije in upravljanja države nikakor ne zadostuje udeležba državljanov na volitvah vsake štiri leta. Da sedanji volilni sistem ne uspe v zadostni meri zadovoljiti pričakovanj državljanov, po mnenju večine udeležencev posveta potrjujejo tudi protesti, s katerimi se že nekaj časa sooča država.
Razprava je ponudila primerjavo med tremi glavnimi volilnimi sistemi: večinskim, proporcionalnim in kombiniranim. Pri tem je bil eden od glavnih poudarkov, da noben od trojice volilnih sistemov ne ponuja idealne rešitve. Poleg tega vsak od volilnih sistemov v različnih državah učinkuje različno in lahko postreže tudi z negativnimi presenečenji.
Prvi predsednik državnega sveta Ivan Kristan je kot najboljšo izbiro ponudil kombinirani volilni sistem po nemškem vzoru. Nekdanji šolski minister Slavko Gaber in tudi pravnik Ciril Ribičič sta bila za nadgraditev sedanjega proporcionalnega volilnega sistema z absolutnim preferenčnim glasom in morebiti tudi s panaširanjem, torej možnostjo razdeljevanja glasov med več strank.
Za nadgradnjo proporcionalnega volilnega sistema z uvedbo preferenčnega glasu je bil tudi minister za notranje zadeve in lokalno samoupravo Gregor Virant, ki pa se mu bolj kot absolutni preferenčni glas zdi primeren preferenčni glas po vzoru evropskih volitev. Poslanec SDS Branko Grims se je postavil v bran dvokrožnemu večinskemu volilnemu sistemu. Kot meni, ta ponuja največjo mero transparentnosti.
V razpravo so se vključili tudi predstavniki protestnikov. Po mnenju Janga Mana iz Mreže za neposredno demokracijo je ključna težava slovenske politike v tem, da poslanec ni odgovoren volivcu. Po njegovih besedah je tudi Slovenija žrtev "zavožene" predstavniške demokracije.
