Z lanskega drugega mesta je letos zdrsnila na šesto mesto, tako da zaostaja za Nemčijo, Češko, Slovaško, Poljsko in Rusijo.
Tako kažejo rezultati omenjene letne poslovne ankete, ki so jo na današnji novinarski konferenci v Ljubljani predstavili predstavniki Slovensko-nemške gospodarske zbornice na čelu s predsednico zbornice Gertrud Rantzen.
"Stanje se je v primerjavi z letom poprej občutno poslabšalo," je ob predstavitvi rezultatov povedal vodja odnosov z javnostmi v zbornici Bogdan Dular in dodal, da se optimizem nemških podjetij v Sloveniji zmanjšuje.
Delež podjetij, ki sedanji gospodarski položaj v Sloveniji ocenjujejo kot slab, se je namreč glede na rezultate ankete povečal. Lani je bilo takih 73 odstotkov, letos pa 78 odstotkov.
Delež tistih, ki pravijo, da je položaj zadovoljiv, se je posledično zmanjšal s 27 na 20 odstotkov, delež tistih, ki menijo, da je položaj dober, pa se je povečal z nič na dva odstotka.
Prav tako se je povečal delež tistih nemških podjetij v Sloveniji, ki menijo, da se bo gospodarsko stanje v Sloveniji letos v primerjavi s preteklim letom razvijalo na slabše. Lani jih je takšnega mnenja bilo 54 odstotkov, letos pa 56 odstotkov.
Da bo stanje enako, jih je lani menilo 36 odstotkov, letos pa 41 odstotkov, delež tistih, ki menijo, da bo boljše, pa se je zmanjšal z 10 odstotkov na tri odstotke.
Večina oziroma 63 odstotkov nemških podjetij bo obdržalo enako število zaposlenih kot v preteklem letu, delež tistih, ki bodo zaposlovali, pa se je v primerjavi z letom 2012 znižal za 14 odstotnih točk.
Poročilo sicer še kaže, da več kot 550 podjetij z udeležbo nemškega kapitala zaposluje preko 46.000 zaposlenih in ustvari 20 odstotkov vseh prihodkov v industriji in sedem milijard evrov letnega prometa. Po oceni zbornice je v Sloveniji za 1,4 milijarde evrov nemških investicij.
V letno poslovno anketo, izvedeno v začetku letošnjega leta, so bila vključena podjetja, katerih materinske družbe v veliki večini oziroma 75 odstotkih primerov prihajajo iz Nemčije, manjši delež pa iz Avstrije, Madžarske in drugih držav.
Primerjava rezultatov ankete v Sloveniji z rezultati raziskav v državah Srednje in Vzhodne Evrope po besedah Rantznove kaže, da se Slovenija zelo dobro izkaže na področju infrastrukture, kakovosti dobaviteljev ter kvalificiranosti in produktivnosti kadrov.
Najslabše pa se odreže na področju davčnega sistema in obremenitve, javne uprave in politike, plačilne discipline ter stroškov dela in fleksibilnosti delovne zakonodaje.
V zbornici zato Sloveniji podajajo vrsto priporočil, med drugim takojšnjo uvedbo reform, boj proti korupciji, vzpostavitev slabe banke, privatizacijo državnih podjetij, povečanje izvoza z različnimi mehanizmi za mala in srednje velika podjetja, vzpostavitev odprtega poslovnega okolja s ciljem povečati zaupanje tujih investitorjev itn.
Vodja področja prava in davkov v zbornici Katja Stadler je dodala, da se je Sloveniji v zadnjih letih izmuznilo že veliko investicij. Med njimi je veliko industrijsko nemško podjetje, ki proizvaja pogonske naprave ter električne motorje ter bi lahko ustvarilo 200 delovnih mest. Pogovori v Sloveniji so potekali prepočasi, zato se je podjetje odločilo za Poljsko.
Stadlerjeva je pri tem kot primer, ki kaže na slabosti slovenskega poslovnega okolja, izpostavila primer nemškega podjetja E.ON Ruhrgas. To je sredi lanskega leta ustanovilo podružnico v Sloveniji in pridobilo energetsko licenco za trgovanje s plinom, a ima zdaj težave pri pridobitvi trošarinskega dovoljenja.
So pa sicer v igri morebitne nove investicije, med drugim lokacijo išče podjetje s področja elektronike, ki bi lahko ustvarilo od 100 do 200 delovnih mest.
Na konferenci sta spregovorila tudi vodja prodaje in nabave pri Helli Saturnus Slovenije Tjaša Cetinski ter generalni direktor BSH Hišni aparati Gerald Schmidt. Slednji je poudaril, da se gospodarski položaj v Sloveniji slabša. Zaznavajo slabšo kupne moč in probleme s financiranjem, s katerimi se soočajo njihovi dobavitelji.
BSH Hišni aparati so sicer zaradi visoke izvozne usmerjenosti manj odvisni od lokalnih razmer, za letos pričakujejo polno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti.
Švicarski veleposlanik v Sloveniji Robert Reich je podal tudi pogled švicarskih podjetij, ki delujejo v Sloveniji. Na podlagi dvostranskih srečanj, ki jih je imel s predstavniki teh podjetij, pravi, da imajo podobne izkušnje kot nemška podjetja.
Tudi švicarski investitorji menijo, da bi Slovenija za pritegnitev novih investicij morala izvesti nekaj nujnih strukturnih reform, želijo si med drugim tudi več transparentnosti pri javnih naročilih.
Predstavnik avstrijskih podjetij v Sloveniji Christian Miller pa je pojasnil, da je Slovenija za Avstrijo kot njena soseda zelo pomemben poslovni partner, moti ga pa "ambivalenten" odnos do tujih neposrednih investicij, čeprav so te pomembne za stabilnost gospodarstva.
