Ob propadu Dadasovih skladov je bilo oškodovanih približno 3500 vlagateljev, s čimer gre za največjo tovrstno zgodbo o polomu finančnih vlagateljev v zgodovini samostojne Slovenije.
Dadas je leta 1998 zapadel v stečaj, v katerem je bilo priznanih za 11 milijard tolarjev terjatev, premoženje družbe pa je bilo takrat vredno manj kot 100 milijonov tolarjev.
Sadar, ki ga je državno tožilstvo obtožilo zlorabe položaja in pravic ter goljufij pri trgovanju z vrednostnimi papirji, je sredi sojenja leta 2000 pobegnil v tujino, leta 2005 pa so ga ZDA izročile Sloveniji.
Leta 2003 so ga nato obsodili na tri leta zapora, potem pa leta 2008 zaradi goljufije pri sklepanju opcijskih pogodb še na leto dni pogojne kazni. Vmes je bil pogojno obsojen tudi na Hrvaškem.
Vlagatelji v vzajemne sklade Proficia Dadas so Agenciji za trg vrednostnih papirjev očitali, da je marca 1996 opozarjala vlagatelje, da vzajemni skladi Proficie Dadas prinašajo "prelepe in neresnične donose". Zaradi tega naj bi še isti dan začel upadati indeks SBI, kar je pripeljalo do pravega borznega zloma.
To je vodilo v propad Dadasovih skladov, v katerih je bilo okoli 5,7 milijarde takratnih tolarjev premoženja, po propadu pa je bilo oškodovanih približno 3500 vlagateljev.
Sadar naj bi si po poročanju časnika sodil sam.
