Novice Svet24

Iz gradiva, ki ga je pridobila STA, pa izhaja, da želi vlada za letos dogovoriti ukrepe za znižanje obsega sredstev za plače v višini 158 milijonov evrov. Obseg sredstev za plače in druge stroške dela je glede na proračunske dokumente po vladnih navedbah v letu 2013 sicer treba zmanjšati za 288 milijonov evrov. Vendar pa se plačna masa znižuje že z nekaterimi lani sprejetimi ukrepi ter nižjim številom zaposlenih v začetku letošnjega leta. Ob predpostavki, da bi povprečna plača celo leto ostala na ravni januarske in da bi se ohranilo število zaposlenih iz letošnjega januarja, je to znižanje ocenjeno na približno 130 milijonov evrov.
Tako ostane še 158 milijonov evrov sredstev za plače, o katerih se morajo vlada in sindikati dogovoriti, na kakšen način jih bodo prihranili. Vlada pa opozarja, da je treba dogovor doseči in uveljaviti čim prej, saj se z vsakim odlogom skrajšuje časovno obdobje, v katerem bo treba doseči prihranke.
Kot še izhaja iz gradiva, si želi vlada dogovor skleniti do 10. maja. Izhodišče za pogajanja naj bi bil sprejeti proračun za leto 2013. V primeru dogovora s sindikati pa bi vlada v zakonodajni postopek vložila predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014.
Poleg omenjenih ukrepov znižanja mase za plače, ki izhajajo iz proračuna, pa se bo vlada glede na zadnje sodbe sodišč morala soočiti tudi z vprašanjem možnega povračila premalo izplačanega regresa javnim uslužbencem ter izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij. Višje delovno in socialno sodišče je namreč presodilo, da je vlada kršila kolektivno pogodbo, ker od oktobra 2010 do maja 2012 zaposlenim ni priznavala in izplačevala tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij. Po sodbi sodišča pa jo mora zdaj izplačati za nazaj, skupaj z zamudnimi obrestmi.
Državno pravobranilstvo je sicer zahtevalo revizijo pred vrhovnim sodiščem, a sodba je pravnomočna. Virant je danes pojasnil, da bo sindikatom predlagal, da počakajo na izid revizije. Če bi bila sodba zanje ugodna, pa bi se potem dogovorili o tem, kako bodo to obveznost izplačali.
Je pa minister ocenil, da se iz "te zgodbe" lahko nekaj naučimo, in sicer da je zelo nespametno delovati po načelu "varčujmo, pa naj stane, kolikor hoče". Za državni proračun je namreč sedaj nastala izjemno velika obveznost, ocenjena na približno 170 milijonov evrov. "Tega državni proračun ne zmore in če bomo morali to obveznost izplačevati, bomo morali verjetno poseči spet po nekih linearnih ukrepih na plačah," je poudaril Virant.
Čeprav Virant pravi, da se sodba nanaša le na tiste, katerih neposreden delodajalec je Republika Slovenija, pa se obenem zaveda, da bi tudi vsi ostali, če bi se odločili za tožbe, verjetno dosegli isti rezultat. Ker je treba na problem gledati celovito, tudi sam govori o 170 milijonih evrov finančnih posledic, za kolikor bi bil obremenjen državni proračun v primeru realizacije sodbe za vse zaposlene v javnem sektorju.