Pri tem pa je bistvenega pomena prenos znanja z znanstvenih inštitutov v industrijo, čemur je namenjena tudi tridnevna 3. Avstrijsko-slovenska polimerna konferenca, ki se je danes začela na Bledu.
Slovenija ima izjemen potencial v polimerih, saj ima tudi dolgo tradicijo na področju kemije in polimerne tehnologije, je prepričana direktorica centra odličnosti Polimerni materiali in tehnologije (Polimat) Mateja Dermastia. Ob tem je izpostavila podjetja, kot so Lek, Krka, Kolpa in Helios, ki temeljijo na polimerih.
"Morda smo v zadnjih desetih letih na tem področju nekoliko zastali. V Polimatu pa verjamemo, da lahko s skupnim razvojem znanosti, raziskovanj in industrije postavimo Slovenijo na zemljevid polimerne industrije," je poudarila in dodala, da lahko tako ponovno okrepimo slovensko izvozno gospodarstvo.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je prepričan, da se je Polimat izkazal kot odlična rešitev za povezavo industrije in znanosti. "To je tisto, kar v državi potrebujemo - hiter prenos znanja z inštitutov v industrijo," je poudaril in ob tem zagotovil, da si bo tudi v prihodnji finančni perspektivi prizadeval zagotoviti evropska sredstva za delovanje centrov odličnosti.
Razvoj centrov odličnosti podpira tudi predsednik republike Borut Pahor, ki se je prav tako udeležil današnjega začetka tridnevne konference na Bledu. Poudaril je, da je Polimat združil veliko razdrobljenost raziskav v Sloveniji. Ob tem je izrazil zaupanje v nadaljnji razvoj polimerne znanosti in tudi globalnega povezovanja na tem področju. Verjame, da za tiste, ki razmišljajo o prihodnosti in trdo delajo, prehod z javnih na zasebne vire financiranja ne bo pretežak.
V Polimatu, kjer so od leta 2009 prejeli deset milijonov evrov, so se že začeli pripravljati na prehod na tržni sistem delovanja, saj se sofinanciranje izteče decembra letos. Kot je povedala Dermastia, so slovenska podjetja izkazala interes za nadaljnje sodelovanje. Izkazalo se je, da so vsi poslovni partnerji, ki so vstopili v Polimat, preživeli sedanje težke čase, ker dokazuje, da se vlaganje v razvoj obrestujejo in da je področje polimerov zelo obetavno, je povedala predsednica strokovnega sveta Polimata Majda Žigon.
Laiki poznamo polimere predvsem kot plastiko, v Polimatu pa razvijajo polimere za bolj zahtevne izdelke, na primer za vezivo v premazih in lakih, za membrane pri gnojilih, za nosilce zdravilnih učinkovin in podobno. Še posebej perspektivno je področje biorazgradljivih polimerov, s katerimi bi rešili okoljski problem plastenk in plastičnih vrečk. Na tem področju se delajo veliki koraki in v naslednjih letih si lahko obetamo pomemben razvojni preboj.
"Verjamemo, da je moč polimerov globalna in da jih lahko uporabimo, da se spopademo z globalnimi problemi, saj gre za napredni material 21. stoletja. Vendar pa bo pri tem potrebno sodelovanje med raziskovalci in industrijo na mednarodni ravni," je dejala Dermastia, ki prav v krepitvi globalne mreže vidi pomen mednarodne konference.
Tretje Avstrijsko-slovenske polimerne konference ASPM 2013, ki je ena letošnjih najpomembnejših konferenc s področja kemije v Sloveniji, se udeležuje okrog 240 znanstvenikov, raziskovalcev, gospodarstvenikov in študentov iz 36 držav.
