Obravnava je napovedana kljub zagotovilom hrvaške vlade, da bo Zagreb ustavil vse postopke proti LB in NLB.
Obravnavo so na petek preložili 11. novembra lani, ker sodišče ni pravočasno dobilo številnih novih vlog odvetnikov obeh strani. Sojenje se je lani moralo začeti od začetka zaradi zamenjave sodnikov. Postopek vodi sodnica Snježana Šagud. PBZ v primeru zahteva od LB in NLB približno 490.000 evrov brez obresti.
Šagudova je novembra lani potrdila, da so v obsežni dokumentaciji primera tudi pooblastila hrvaškega finančnega ministrstva PBZ z 12. februarja 2001, da v njegovem imenu vodi postopek izterjave izplačila dolgov LB, ki so bili po razpadu Jugoslavije preneseni v hrvaški javni dolg in izplačani hrvaškim varčevalcem LB.
Medtem se je hrvaška vlada v memorandumu o prenesenih deviznih vlogah LB na Hrvaškem, ki ga je podpisala 11. marca, obvezala, da bo do končnega dogovora o LB zagotovila ustavitev vseh postopkov, ki sta jih PBZ in Zagrebška banka sprožili proti slovenskim bankam na hrvaških sodiščih. Slovenska vlada se je hkrati obvezala, da bo zagotovila soglasje tožene strani, LB, za ustavitev postopkov.
Z memorandumom, ki sta ga podpisala bivši slovenski premier Janez Janša in sedanji predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović, je Zagreb premagal zadnjo oviro pred torkovo ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v državnem zboru.
Slovenija je ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe pogojevala z umikom pooblastil hrvaške vlade. Državi sta nato po več poskusih vprašanje rešili z memorandumom, ki je mednarodnopravno začel veljati 19. marca.
Državi v memorandumu soglašata, da bo vprašanje prenesenih deviznih prihrankov LB rešeno na osnovi priloge C nasledstvenega sporazuma, ki govori o finančnem premoženju in obveznostih nekdanje SFRJ.
Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je bilo v javni dolg prenesenih in izplačanih 544,4 milijona takratnih nemških mark (272 milijonov evrov).
