Na veliko soboto, ki je zadnji dan velikonočnega tridnevja pred največjim krščanskim praznikom, se kristjani spominjajo Jezusa v Božjem grobu. Ta dan potekajo še zadnje priprave vernikov na veliko noč. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedi, ki bo potekal po številnih cerkvah ter ob kapelicah in drugih znamenjih.
Tudi evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki simbolizira svetlobo in veselje. Prav tako pripravijo tudi jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo.
Po katoliških cerkvah nocoj pripravljajo tudi velikonočne vigilije oziroma bdenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub.
V Vatikanu se bo vigilija začela ob 20.30, ko bo papež Frančišek v atriju bazilike najprej blagoslovil ogenj, nato pa skupaj s kardinali v procesiji vstopil v baziliko.
Papež Frančišek je v okviru praznovanj ob velikem petku v rimskem Koloseju vodil tradicionalni križev pot in ob tem poudaril, da je Jezusov križ beseda, s katero je Bog odgovoril na zlo sveta. Kristjani morajo odgovoriti na zlo z dobrim, tako da vzamejo nase križ kakor Jezus, je dejal zbranim vernikom v Rimu.
Slovesne vigilije pripravljajo tudi po vseh slovenskih škofijah, ljubljanski nadškof Anton Stres jo bo v ljubljanski stolnici vodil ob 20. uri, mariborski nadškof Marjan Turnšek pa v mariborski ob 19. uri.
Velik del pravoslavnih kristjanov bo zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč, ki je največji krščanski praznik, letos obeležil pet tednov pozneje.
Slovenija
Velika sobota v znamenju pričakovanja velike noči
Po tradicionalnem običaju danes pripravljajo tudi velikonočne jedi, med katerimi so pirhi, šunka, hren in potica, ter jih odnesejo k blagoslovu.
Wikipedia
