Njegovo predstavitev je kot primerno ocenilo devet članov odbora, drugačnega mnenja pa jih je bilo pet. Čufer kot glavni in enakovredni prioriteti napoveduje zagon gospodarstva in nadaljevanje konsolidacije javnih financ.
Čufer želi zagon gospodarstva doseči preko prestrukturiranja prezadolženih podjetij in sanacije razmer v bančnem sistemu. Članom odbora je povedal, da mora iti sanacija bank z roko v roki z razdolževanjem podjetij.
Spomnil je na pobudo Banke Slovenije, Združenja bank Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije. Ti so opravili analizo ključnih podjetij, ki jim bi bilo vredno pomagati.
Ta projekt bo vzel za izhodiščno točko, napovedal pa je ukrepe države za pomoč tem podjetjem, a natančno o njih še ni želel govoriti. Prav tako še ni želel povedati, koliko naj bi to državo stalo.
Glede projekta t.i. slabe banke je povedal, da ta ni odpisan, ga je pa treba dodelati. Pri tem je opozoril, da se od slabe banke bistveno preveč pričakuje in da le z njo ni moč doseči ciljev, h kateremu naj bi tak način sanacije bančnih terjatev sledil.
Konkretno ni želel odgovarjati niti glede načrtov na področju konsolidacije javnih financ. Pojasnil pa je, da za razliko od nekaterih članic EU v Sloveniji zaradi kreditnega krča denarna politika trenutno ni ekspanzivna, zato tudi fiskalna politika ne more biti tako zelo omejevalna.
Jasno pa je povedal, da ne gre za poziv k trošenju, saj mora malo in odprto gospodarstvo, kot je slovensko, vedno paziti na porabo. Pot do znižanja primanjkljaja zato vidi predvsem na področju porabe, prav ničesar pa ni želel reči o morebitnem dvigu DDV.
Letošnji cilj znižanja primanjkljaj na tri odstotke bruto domačega proizvoda bo po njegovih besedah težko doseči, je pa že dal vedeti, da se bo Slovenija z Evropsko komisijo skušala dogovoriti o podaljšanju roka za odpravo presežnega primanjkljaja. Pri tem računa na odprto glavo in zdrav razum Bruslja, saj so razmere v Sloveniji zaradi finančnega krča posebne.
