"Zastopniki se že srečujemo s povečanjem števila nezadovoljnih in prizadetih uporabnikov zdravstvenih storitev, ki izražajo nestrinjanje z vedno večjo nedostopnostjo zdravstvenih storitev," je zapisal Pilinger in dodal, da se kakovost storitev zmanjšuje, poleg tega pa morajo bolniki nanje čakati v nerazumno dolgih čakalnih vrstah. Pojasnil je, da je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja 1. januarja letos nad dopustno čakalno dobo na prvi ambulantni pregled čakalo 5782 bolnikov, kar je skoraj 80 odstotkov čakajočih več kot na začetku lanskega decembra.
Zastopniki po Pilingerjevih besedah pozivajo civilno družbo, društva in organizacije na področju zdravstva, da organizirano podprejo skupna prizadevanja za ohranitev ravni pravic uporabnikov zdravstvenih storitev. Po njegovem mnenju je treba nastopiti tudi proti pretiranim varčevalnim omejitvam v zdravstvu, ki ogrožajo delovanje bolnišnic, zdravstvenih domov in koncesionarjev.
Pri tem je dodal, da se zastopniki strinjajo, da je sistem javnega naročanja zdravil in zdravstvenega materiala nedodelan in zastarel ter nujno potreben korenitih sprememb. "Birokratske in vse večje administrativne ovire pri izvajanju zdravstvene oskrbe se lahko rešujejo s poenostavitvijo informacijske podpore in na način, ki ne bo dodatno časovno obremenjeval zdravstvenega osebja," je pojasnil.
Pilinger je zapisal še, da zastopniki razumejo težko finančno situacijo države, vendar se ne morejo strinjati, da se finančni ukrepi odražajo v krčenju že skrčenih pravic uporabnikov v zdravstvu. Vodstvo države in predvsem novo nastajajočo oblast ter vse ključne udeležence zastopniki zato pozivajo, da razmislijo o nastali situaciji ter s primernimi in takojšnjimi ukrepi zagotovijo obstoj pravic uporabnikov zdravstvenih storitev vsaj na dosedanji ravni.
