Janez Drnovšek je dolga leta vodil tudi LDS, stranko, ki je nastala iz ZSMS. Njegov predhodnik v vodstvu stranke je bil Jožef Školč, ki je tudi pozneje ostal njegov politični sopotnik. Ob obletnici Drnovškove smrti je za STA poudaril, da je pri njem treba ceniti zlasti njegove pretehtane odločitve.
Te so bile po besedah Školča na prvi pogled videti nenavadne in šokantne, zato je z njimi tudi koga ujezil. Vendarle pa je Drnovšek z njimi sledil generalnim ciljem, ki si jih je postavila slovenska politika, zato je bil v tem pogledu odličen organizator procesov. Prav tako je Drnovšek znal "v igro" privabiti veliko ljudi. Veliko razklanost je presegel z idejo veliko koalicije.
Prvi predsednik vlade, danes pa evropskih poslanec Lojze Peterle ima najlepši spomin na zadnje srečanje z Drnovškom jeseni 2007. Kot je za STA pojasnil Peterle, sta se tedaj pogovarjala predvsem o etiki v politiki. Peterletu je ta pogovor Drnovška prikazal v drugačni luči, saj je govoril "osebno, mirno, vendar etično zavzeto, brez vezave na politične interese izven njega".
Peterle obžaluje, da Drnovšek "s svojim ponotranjenim odnosom do politike v zadnjih letih, s poudarkom na etiki in pravičnosti, ni mogel več izraziteje vplivati na slovensko politično sceno". "Če bi ves čas naše tranzicije uveljavljali ta poudarek, bi ne prišli v tako krizo," je pojasnil Peterle.
V zadnji Drnovškovi vladi je kot državni sekretar na šolskem ministrstvu z njim sodeloval tudi Stanislav Pejovnik, danes rektor ljubljanske univerze. Ta je za STA poudaril, da je bil Drnovšek "človek odločitev". Vedel je, da je politika iskanje možnega in svoje ideje predstavil javnosti takrat, ko je vedel, da so izvedljive. "Ni počenjal neumnosti, kakršne politiki počenjajo danes, da tisto, kar jim pade na pamet, še isti trenutek sporočijo vesoljnemu svetu," je dejal Pejovnik.
Drnovšek je povezoval zelo različne filozofije, različna znanja in vedenja. V času, ko je bil predsednik vlade, so bili prav tako zelo jasno postavljeni cilji in kljub temu, da je imel "izjemno avtoriteto", je te cilje znal uveljavljati s konsenzom. "In v takšnem sistemu družba deluje, ker ima neko vizijo, strategijo in cilj," je dejal Pejovnik.
##IMAGE-20893##
Nekdanji premier se je obkrožal z elito, na kosila je hodil z vrhunskimi intelektualci. Kot sicer je tudi na teh kosilih "govoril relativno malo, absorbiral je pa vse", se spominja Pejovnik. V ožjem krogu pa se je Drnovšek znal tudi sprostiti in znal povedati kakšno dobro šalo. Nekaj misli, ki jih je vedno obdržal zase, pa je ob koncu življenja prelival v svoje knjige, ki ostajajo zelo pomemben dokument časa, je dejal Pejovnik.
Iz zadnjega obdobja Drnovškovega življenja pa ostaja tudi Gibanje za pravičnost in razvoj, ki ga je poveril prav Pejovniku. Drnovšek je tedaj izrazil prepričanje, da bo Pejovnik dober vodja, ker da ne bo podlegal političnim pritiskom in se bo dobro ujel z mlajšo generacijo.
Gibanje je ta čas po besedah Pejovnika sicer "malo v hibernaciji". Kot je pojasnil, bi bilo nemogoče biti hkrati dober rektor in vodja gibanja. Zato so v njem obdržali za gibanje vitalne projekte, med katerimi so ideja univerzalnega temeljnega dohodka, vztrajanje pri zahtevah po etičnem ravnanju v slovenskem prostoru in dobrodelne aktivnosti.
Gibanje za pravičnost in razvoj ob peti obletnici Drnovškove smrti sicer pripravlja tudi spominski dogodek. V gibanju se bodo državnika spomnili pri spominskem obeležju v Zagorju ob Savi, v tamkajšnjem kulturnem domu pa po pozneje tudi odprtje fotografske razstave. Mladinska knjiga pa pripravlja spominski večer.
