Pred tem je odbor DZ za zunanjo politiko (OZP) že drugič podprl predlog zunanjega ministrstva o predmetu spora, kar je zunanji minister Karl Erjavec označil kot zmago stroke nad politiko.
Razprava o predlogih, ki so bili na mizi tako na OZP kot sedaj na izredni seji DZ, zaradi zaupnosti gradiva poteka za zaprtimi vrati. Na izredni seji DZ je napovedane za skoraj osem ur razprave.
Napoveduje se sicer, da bodo poslanci razpravo zaključili že prej, saj je OZP na dopoldanski seji zavrnil dopolnjeni predlog zunanjega ministrstva, ki ga je pripravila vlada, in podprl predlog, ki ga je pripravila strokovna skupina na MZZ. Gre za t.i. predlog A, OZP pa je vladi tudi predlagal, naj na arbitražnemu sodišču pošlje omenjeni predlog. Slovenija mora memorandum z lastnim predlogom opredelitve predmeta spora poslati do 11. februarja.
V sklepu, ki ga je novinarjem prebral predsednik OZP Jožef Horvat, so poslanci še dodatno opredelili, "da je naloga arbitražnega sodišča določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Republike Slovenije z odprtim morjem, ki ga je imela na dan osamosvojitve 25. junija 1991" in da bo Slovenija kakršnokoli odločitev arbitražnega sodišča, ki ne bo zagotovila takega stika "štela kot odločitev 'ultra vires', to pomeni, v nasprotju z mandatom arbitražnega sodišča".
Odbor je imel sicer na mizi predlog memoranduma A1, ki ga je v petek obravnavala vlada, ga v soboto potrdila na dopisni seji in ga nato poslala v DZ. Premier Janez Janša je v petek dejal, da vlada predlaga "malenkostne dopolnitve" predloga A. Šlo naj bi torej za minimalno dopolnjeno različico osnovnega predloga MZZ.
Zunanji minister Erjavec je pred začetkom seje OZP menil, da je predlog A1 škodljiv za slovenske interese, ker da ga je težko argumentirati. "Treba je vedeti, da bo arbitražno sodišče presojalo po mednarodnem pravu in zato je treba imeti prave argumente," je dejal v izjavi za novinarje.
Erjavec ni vedel povedati, kdo je pripravil novi predlog, ki je, kot je dejal, v petek "priletel" na sejo vlade, domneva pa, da so ga pripravili "tisti, ki se zbirajo okoli Zavoda 25. junij". Po sprejemu sklepa OZP pa je izrazil zadovoljstvo, "ker je stroka zmagala nad politiko". Seje OZP se je sicer udeležil tudi premier Janša, ki pa ni dajal izjav.
V zvezi z obravnavanjem problematike v DZ se je oglasil tudi predsednik republike Borut Pahor in izrazil pričakovanje, da bo Slovenija memorandum za arbitražo v "realnem času" poslala v Haag ter pri tem upoštevala mnenje mednarodnih pravnikov in sklep OZP. Pahor pričakuje podobno odločitev kot na odboru tudi na seji DZ. Kot je še poudaril, je zelo pomembno, da slovenska zunanja politika "govori z enim glasom".
OZP je sicer omenjeni sklep sprejel brez glasu proti, vzdržal se je poslanec SLS Franc Pukšič, ki je nato v imenu celotne poslanske skupine SLS napovedal, da na seji DZ ne bodo podprli predloga, ki ga je glede predmeta spora sprejel OZP, če bo seveda ostal enak. Zavrnil je tudi oceno Erjavca, da je zmagala stroka nad politiko.
"Oba predloga je pripravljala stroka, enega na MZZ in drugega ekipa za zgodovino, pravičnost in pravo, ki jo je imenoval MZZ," je dejal in hkrati zanikal, da bi drugi predlog pripravil Zavod 25. junij. Skupina za zgodovino, pravičnost in pravo je sicer podskupina posvetovalne skupine, ki jo je v pripravah na memorandum oblikoval MZZ.
Po oceni Pukšiča je predlog MZZ "precej neambiciozen, predlog podskupine pa točno takšen, kot mora biti, v skladu z vsemi zgodovinskimi dejstvi, pravnim nasledstvom od leta 1945". Tudi vodja poslanske skupine Mihael Prevc je zatrdil, da so v SLS "razočarani nad sklepi OZP, predvsem zato, ker je upoštevan samo en predlog". Kot je dodal, so v stranki prepričani, da "drugi predlog ponuja boljše pogajalske pozicije skupini, ki se bo pogajala o arbitražnem sporazumu".
Kot je dodal Prevc, so razumeli, da gre za iskanje kompromisa med dvema predlogoma. Po sprejetem sklepu na OZP pa se mu zdi obravnava v DZ nesmiselna in bi bilo bolje, "da bi vlada, ki je za to pristojna, že v petek odločila o enem od dveh predlogov oziroma poiskala kompromis med obema predlogoma".
Na drugi strani se je oglasila tudi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić, ki je v Bruslju povedala, da bo Hrvaška svoj "prvovrsten" memorandum za arbitražo v Haag poslala "rade volje in pravočasno". Zapletov s slovenskim memorandumom ni želela komentirati, ocenila je le, da verjetno obstajajo dobri razlogi zanje, povezani s trenutnimi političnimi razmerami.
O podrobnostih hrvaškega memoranduma Pusićeva ni želela govoriti. Poudarila je le, da bo Zagreb dokument na okoli 300 straneh, pripravljen v sodelovanju z vrhunskimi svetovnimi strokovnjaki, poslal v Haag "rade volje in pravočasno".
